No, najprej mal pojasnil , naša draga frendica Nuška Golobič je objavila svojo pesem v albumu "Poezija v fotografiji" in sicer na Facebooku.

http://www.facebook.com/album.php?aid=2012498&id=1390792231&ref=nf&__a=1#/photo.php?p id=465071&id=1454841741&ref=mf

Na fotki stoji Nuška na obali in gleda v daljave, proti sončnemu zahodu. Vidimo jo lahko le v hrbet, njeni lasje so rdeči kot sonce in v laseh so vpleteni kristali.

" Morda so najine misli prehitele sončni zahod,
spustile življenje v pesek, ki ga jemlje val,
posrkale kapljice soli in nastal je čudovit kristal."


Potem je pa naš dragi frend Branko Bačović napisal v komentarju, da ne vidi prebrati tekst pesmi, ker je napisan v rdeči farbi. Nuška mu je hudomušno odgovorila , da naj poskusi dati špegle dol, pa bo morda bolj videl.
potem sem pa jaz napisal tolele:
zlo pomaga , če dam špegle dol ;) :D:D
zopet pogled v daljave, prihodnost se lepo riše, besedilo je pa kri s tal, očala jo zbrišejo in čisto druge črke napišejo.

In res je pomagal, ko sem dal dol špegle sem jasno videl tekst tudi jaz ;)

...potem sem pa Brankotu napisal:
Jap, Branko, mormo fantje POSLUŠAT kaj nam golobičke pojejo v svojih pesmih in ne tolk brat črke ;) :))))
ker sicer nam lohka ostane sam vrab(g)ec v roki ;) :D:D

lp,
dule