Hvala.
Ravno to mi je dalo navdih med opazovanjem dopustniških dogajanj in v tem trojnem bi naj bil srž te pesmi, ki mi ga je, kakor vidim po tvojem odzivu, uspelo zadet.
Potem pa se lahko še kaj četrtega porodi sploh če to tak starejši kozel kot sem jaz opazuje in opisuje.

Lp

Zanimivo, prefinjeno, enostavno lepo. Silvy

Trojstvo, Silvy, kot tvoja božajoča me ocena.

Haha, kaj bom pa jaz potem rekla pri svojih letih:)))))), ma kak star kozel, si v tistih ta žlahtnih letih. Sicer pa, preizkušen recept, nič gledat tja, kjer se EMŠOsmeji:))))), pa se leta kar ustavijo:)).

lp, ajda

... saj sem previdno zapisal 'starejši', le prislov 'malce' sem po tehtnem premisleku izpustil.

Pozdravljen še z moje strani, Tomaž,

te berem in moram reči, da tudi ti, kot marsikateri novi član, prinašaš svežino na portal. Nekatere tvoje pesmi se mi zdijo, kot bi jih zapisal 'v pižami' - kot bi jih nekako stresel iz sebe, dobre prebliske, osti ali utrinke, včasih z občutkom, da še niso 'čisto budne', da bi jih šlo še izbrusiti. A vendar so všečne, se dotaknejo bralca, vzbudijo razmislek ali (tudi ironični) nasmeh. Všeč mi je ciklus Črno - Belo - Sivo (vrstni red sem kar tako zapisala), po slogu me spominja malo na Koviča in Menarta, moja priljubljena avtorja. Dati v formo, ki ji bi kdo očital preživelost (govorim nasploh, na tapeti so že dolgo klasične oblike in pesniška sredstva), vsebino, ki prepriča, ponese s sabo, sestaviti rime, ki dihajo s pesmijo in je ne krnijo zaradi lastnega namena, se mi zdi izjemna spretnost in tudi stvar, ki zahteva več ... (truda/talenta/prakse itd.) kot prosti slog - ali pa morda ne, morda gre navsezadnje le za to, kaj komu 'bolj leži'.

Sem kar malo zašla. Tale 'zadrga' se čudovito sestavi - in razstavi. Gladko, nič zatikanja. Lepa je, ko je odpeta in ko je zapeta. Tako kot pesem. :)

Lep pozdrav!
Kerstin

Hvala, Kerstin,

vesel sem tvojega komentarja in pravilno si ugotovila - čeprav nimam nekega svojega pesnika, sem vseeno malce pobiral od vseh, domačih in tujih; tudi od omenjenih dveh - mogoče še največ od Menarta. Res imam rad klasično obliko, čeprav me pritegnejo tudi druge (poezija v prozi, prosti slog, avandgardna itd.), zato nisem podvržen zgolj temu, da bi vse tlačil v klasično oblačilo, temveč se nekako odločam po občutku (ne paše pač vsem otrokom ista cunja) in zato se zdijo te moje pesmi (kadar jim nadanem pravo oblačilce) tako lahkotne. Tiste bolj 'zaspane' pa najbrž malce tišči kakšen ovratnik :).

Zato pa sem se tudi ubadal s to 'zadrgo' (ki bi v resnici ne smela biti zadrga, temveč bi morali stati obe kitici (ki sta hkrati tudi ena sama) vštric druga drugi - a nisem tega znal spravit v taki obliki na portal) skoraj dva dni s sliko mladenke, ki se nekako zasanjano ubada z otrokom, v glavi in tuhtal kako naj vse trojstvo, ki sem ga opažal čim krajše opišem.
No - hotel sem povedat to, da imam rad naš jezik in rad raziskujem razne možnosti in ko najdem ustrezno za svojo idejo, se res pesem kar iztrese iz mene, kar ji je včasih tudi malce v napoto.

Mi je pa vsebolj všeč tvoje poimenovanje: zadrga. Če dobro premislim je res. Mogoče je tako še bolje kot dve vzporedni kitici.

Lep pozdrav tudi tebi in celotnemu portalu,
Tomaž