Ti si faca, Zalka.
A veš, da sem šel gledati, kaj je prstac. Zanimivo.
Paše v pesem,
kot senčnik, ki se frustriran
obrača po vetru.

Uživej sonce!

ajD

P.

Bi ti Perorez obrazložil to besedo prstac, da bomo vedeli kaj beremo?
lp,hope

Ja, tudi jaz sem šla iskat ta prstac:). V pesmi sem najprej prebrala kot prstanec, v prvem hitrem branju in ko sem šla še enkrat brat, sem prebrala prstac. In hajd na internet iskat ta prstac:))))))). In našla sem školjko, ki jo moraš s kladivcem izbezati ven:). In morda se je Zalka počutila tako brezkrbno kot prstac, ki mu dajo mir, ker je zaščiten:) in dopustniške dni so tudi zaščitene od vrtajočih, hehe:)))))) ali pa se najde tudi kdo, ki zna malce popestriti, pokvariti brezkrbnost počitnic, ja tudi takšni so.

lp, ajda

Ja.

Tole: http://www.prstac.com/

kr paše h Zalkini pesmi....
;-)

Imaš Perorez 100% prav, ne glede kaj si mislil, ko si pisal o hinavskem zafrustriranem vetrobranu, kakor pač bolj globlje zmore se razumet,
sama se ne ukvarjam s tem. Zaradi mene je lahko vse, če je le mir,
lahko pa tudi grem na počitnice, če bo to pomagalo da bo res raj prišel komu od kod...ker pišem samo pesmi in ne usmerjam nikogar nikamer. S tem se ukvarjajo tisti drugi, sicer zelo zelo malo, pa vendar je dosti, tudi 1 je več od nič.
Če te en dobro trofi da padeš ne rabiš da te dva!
Pameten pa popusti!
hope

Ej, hope, dobro jutro!

Tvoje zadnje sporočilo; že moram reči, da ne razumem kam piha veter in vrti senčnik ;-))

Pa najbrž nič hudega, a ne!
Le to bi dodal, da če te trofi s čim lepim, sta tudi lahko dva, ali več. S kakšnim lepim verzom, na primer, ki se zaprede v noči, in v času polne lune, hej...!


mej se lepo,

P.

Pa sem zaključila dopust.

Prstac je zaščitena školjka. Ima pa prav posebno rast. Razmnožuje se verižno in v svoji pačasni rasti raztaplja kamen. Raste več deset let, da je primerne velikosti za na krožnik. Tu pa se začne tragedija školjke in obale in narave. Čeprav je prepovedano, se prstace množično nabira za bogate goste in orje po skalah. Skale razbijajo in uničujejo prstacevo naravno rast, saj ima ena odrasla školkja podmladek globoko v skali. S tem je teh školjk vedno manj, razbijajo pa vse globlje in globlje zgolj za gurmanski užitek. To opravljajo na črno s potapljači, dvigali ... Na površino dvigajo ogromne skale, jih razbijejo, poberejo velike školjke, ostalo pa zavržejo. Najdišča so taka kot bi po njih vozil ogromen bager.
Prvič in edinkrat sem jih okusila pred več kot 20 leti in moram reči, da so res izvrstne. Zdaj si jih privoščijo le tisti, ki si jih "lahko" in tisti, ki bi to morali preprečevati (inšpektorji) se raje pustijo bogato pogostiti s strani gostincev, da ti lahko še naprej strežejo, kar si gosti želijo.

Žalostna zgodba o prstacih, ki vrtajo kamen ...
Po slovensko pa se tej školjki reče morski datelj, latinsko Lithophaga lithophaga.

Pesem je odsev vsega, kar sem zvedela od domačina ribiča, ki nima več ulova, ker je morje izčrpano, a ne samo to, gre za občutek tesnobe, ko sem uživala na turistom prijaznem koščku zemlje, odmaknjena - saj sem vendar na počitnicah, zraven pa se dogaja kup stvari na katere nimam vpliva.

No, prstacev si nisem naročila. Tudi to je nekaj :-)


Lp,
Zalka


ps.
Hope, odpri temo in linkaj pesmi in haikuje, ne vem, katere bi rada še razvijala.