Lepo Tomaž, HVALA.
Slovencem ni nikoli bilo lahko, našim prednikom davno nazaj.
Zemlja je vklenila revne na delo, pa tudi drugače je bilo
težko,
mi, naši predniki se že dolgo borijo za zemljo. V vsakih nekaj pol
stoletja smo bili skupaj še preden je bila Yuga. Svet je drugačen,
zemlja je ista, Tomaž. Tako smo rastli.
Lepo, je še ostalo kaj, da še lahko napišeš, ti izbiraš dobre snovi
za dolge pogovore.
Lp Tomaž,
hope
Vem kaj hočeš reči: ogromno tega je kriva Cerkev. Se strinjam. Vendar pa se mi jebe za boga in Boga in bogove; če so, so, če ne pa ne - če se bom moral pred kakšnim zgovarjat se pač bom - bo vsaj za konec še kakšna zanimiva razprava. Spoštujem pa verujoče in njihova verstva, saj sem na nek način tudi sam vernik - verujem v življenje in duha, to je to in hecno se mi zdi kako pravoverni ateisti udrihajo po bogu - kajti sam po tistem česar ni (ali vsaj mislim, da ni) še nisem tolkel ;). Pesem je nastala spontano in ni hotela biti niti najmanj zlonamerna, žaljiva ali kaj podobnega. Sam jo jemljem bolj kot hudomušno.
Boga ni tam nekje zunaj, z belo brado in mrkim čelom. Boga ni nekje med kvarkom, elektronom, nekje, kjer bi lahko pozabil nanj. Je tu kjer jaz sem in si ti, je bel oblak in zavržene smeti. Je v besedi in je v misli, je v pozabi in življenja smisli. Na smeh pa mi gre, ko radi bi se bogove šli, zapriseženi ateisti.
Bog je pojem ob katerega se zaletavajo različna miselna valovanja. Če predpostavim, da je Življenje, je smešno zanikanje nečesa kar doživljam. Zato "ateisti" ne vedo čemu se sploh zoperstavljajo, zagotovo pa religioznim konceptom, kar ni nič narobe, saj smo izvirniki. Moja izkušnja je, da to Nepredstavljivo kategorijo spoznavam toliko kolikor sebe. Umetniško izražanje je eno od možnosti...
Na otoku, smo obiskali bazar. Vse je bilo kot v pravljici, lepo, kot bi sanjal, gledamo in sprehodim se čez velik šotor. Nad vrati zagledam veliko (za 4 klasične bele) ploščico stensko, nekaj v arabskem jeziku, zelo lepo pisavo, kot bi pisal z ravnilom, veliko spodaj in zgoraj kot pri nas s šumniki, vendar ne tako očitno. Pridemo v sobo. Govorim o tem pa smo šli še enkrat. Na isto mesto, pridem pred ploščico, zraven mene prodajalec in ga vprašam kaj to piše. Razloži, da je to iz Korana in piše o podjetništvu. Zaradi tega tudi ni bilo smisla kupit. Me je pa zelo zanimalo in po razgovoru naprej me vpraša, če bom zaćela verjeti v njihovega boga. Mu odgovorim, da imamo pri nas drugačno življenje in da ne morem povezovat preživetja pri njih in navad, ker sem daleč in svet je drugačen in da mi je všeč ploščica s pisavo in da ne sovražim njihovega Boga. Šlo je naprej, na koncu sva ugotovila da so njegove misli usmerjene tako kot so bile mi moje, tako ni zanikal našega boga in jaz nisem zanikala njihovega. Bog je dal eno bivanje za vsakega (A. in E. prvo, imela sta tri otroke na zemlji) in tudi to, da imamo v tem času čas iskati sebe in druge...kakorkoli. Vsak je original samega sebe. Samo klonirani in enojajčni dvojčki so si skoraj enaki ali pa bolj podobni od enega ob rojstvu do+.(!!!) V življenju nas ne dela žalostne in revne in umirujoče (prehitro, kje v kakšni deželi ko je še zelo hudo) ampak ljudje. Svit, se strinjam s tvojim povzetkom, dobro si napisal.
Miroslav, ni mera ocenitve kaj kdo komu, so neka merila sam pri sebi, ljudje imamo to delo za kažemo kdo kaj kje s kom zakaj kdaj koliko... to je za lačna ušesa in vid. To je zabava za lačne vedeti vse o vsem in vsakem...Saj razumeš.
Lep dan Miroslav, Svit, Tomaž in vsi beroči hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!