=)

Ne, bo kr jutro. Saj sem želela še kakšen svetel pridevnik dat k jutru, pa je že samo po sebi dovolj svetlo. Sem pa želela s tem ponazoriti, kako lahko po vsakem temnem obdobju pride nekaj svetlega, tudi če tega ne pričakuješ, tako kot se je to zgodilo meni. =)

Lp

No, pa si mi razložila ...

OK, potem, samo, kaj ko je pa tako črno na začetku vsakega verza (mislim kar črno je črnih besed, ena je ćrna, popravi ;) in se črno namerno ponavlja, da mi je na koncu Črno kar manjkalo.

Pa popravi še to besedno zvezo:
" ... grozijo Črni nam usodi"
recimo, napiši samo "črni usodi" (če si mislila našo črno usodo, besedica "nam" ni na mestu, je hrvatizem)

In ne vedoč se piše narazen.



Lp, lidija

PS: Samo meni pesem še vedno ne deluje tako, kot ti hočeš, da deluje, ker si napisala, da je UPANJE ČRNO.

Uff, se vidi, da na hitro prepisujem =)

In, ja, črni nam usodi je napaka, namensko sem jo pustila zaradi notranjega ritma, ki sem ga želela v tem delu ustvariti (kot glasbenica mi je nujno vsaj na nekaterih delih, ki jih sama živim močneje kot ostale, delati z ritmom, ne s slovnično ali estetsko pravilnostjo).

In ni potrebno, da drugi doživljajo pesem tako, kot jo jaz. Namen je pogrešati črnino, kot v resnici bi jo, če je ne bi bilo. Namen je, da se vidi, kako močno smo se navadli na to, da je vse črno, tako zelo črno, da še svetloba jutra ne utegne biti svetla, ampak ostaja črna v nas. Manjka nam tista črnina tudi takrat, ko se vse spreminja na bolje. Kako močno mislimo na vse črno v življenju tudi takrat, ko črnine ni.

Upanje pa po navadi je črno, ali vsaj sivo. V belih dneh je upanje zadnje na kaj pomislimo ;)

Lp

Pozdravljena, Dainne, všeč mi je, da ni pesem le misel, rima, metafora, ampak skrbiš tudi za njen ritem. Kaj, če bi spremenila tako:
"... Črni usodi, da nam jo spremenijo v
Črno upanje na
jutro."

Kar se črnega upanja tiče, pa bi to, kar praviš, in mi je všeč - res, upamo v črnini in sivini, v svetlobi smo potešeni ;-) - morda lahko povedala z "upanje iz teme". No, seveda, potem bi se črna precej razblinila proti jutru. Najbrž bi zdrsnila prek svita v svetlobo ;-))

Lp, Ana

No, sem popravila tisto črno usodo, čeprav praviloma ne popravljam ničesar. Jutro bo pa ostalo nečrno in upanje nebelo. Samo tako ohrani pesem svoj prvoten duh in svoj namen. Ne pišem vsake pesmi, da se jo takoj razume. Tukaj je predvsem namen, da ti nekaj manjka. Čeprav bralcu večinoma najprej manjka črnine, je glavno sporočilo pesmi, da je črnine preveč. Preveč teme, preveč sovraštva, preveč noči. Čakam na dan ...

Lp