Lepo Poet, malo časa sem potrebovala za razmišljanje, pač gledam z
ženskega stališča pogled na predajo.
Najbolj vidna lepota
sije v mladosti,
v mladem telesu
so skrite radosti
objemov ljubezni,
vse druge strasti
ni vprašanj
in odgovorov ni
samo čas je mlad,
telo neponovljivo lepo,
kot neutrgan cvet,
takrat strast premaga
vsa vprašanja identitete,
dvomov, razlag,
čas v jeseni
ima drug smerokaz,
moški bogastvo,
ženske še več srca,
moški se umika,
ženska prej mlada,
zdaj v jeseni,
sama odhaja
kot listje odpada
in s časom izginja.
Izginjam v temo
v strahu večje starosti,
hodim naproti
v počasnih korakih,
poskušam na hitro do kraja,
končnega kraja,
pa me zbudijo.
V mladosti je strast
kraljica zaradi lepote,
zdaj v jeseni v samoti
odhajam svojemu kraju
naproti.
Sama.
Brez besed odgovora kjer ni strasti ne upanja, odhajam počasi, kot tvojamoja pesem v jeseni pred vrati zime.
Kateri moški zmore ogovarjanje v polni meri brez ščepice strasti, ki nosi dva v času utripa?
Poet, nič od tega, samo zdaj verjamem da je drugi spol večno mlad, ne glede na leta in ženska je hitro stara. Takšen svet hočejo tisti, ki ga iščejo in kaj najdejo ne vem... A na nebu sonce še vedno sveti, za vse enako odkrito in toplo.
Hvala Poet, lepo si napisal. Tudi jaz odhajam, sigurno. hope