Forum
- Datum objave:
18. 07. 2009 ob 18:44 - Spremljaj
- Število komentarjev: 3
- Piše: ajda
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 484 krat
KO BOVA STARA ... - avtorica emka
KO BOVA STARA.. avtor emka
Emka, sprehodila sem se po vrsticah, ki si jih zapisala in misli so privrele na plan, tudi jaz sem si želela, da se z mojim, žal pokojnim možem, skupaj postarava, da se bova sprehodila po parku, še vedno držala za roke, četudi bo koža suha in nagubana in vedno sva gledala pare in se pogovarjala, kako bo takrat, ko bova stara in potrebna pomoči. A žal, življenje piše svojo zgodbo, ne da se ga pretentati in barantati z njim. Danes sem se s svojim prijateljem sprehodila po parku, držala sva se za roke in v meni misel, morda se bo pa jesen življenja nasmehnila tudi meni. Seveda se pa nikoli ne ve, čas marsikaj prinese, a tudi odnese kot deroča reka, ki ne vpraša, drvi po svoje ... In zdajle moje oči niso več solzne, bom se še vrnila k tvoji pesmici in jo brala ...
lp, ajda
Emka, sprehodila sem se po vrsticah, ki si jih zapisala in misli so privrele na plan, tudi jaz sem si želela, da se z mojim, žal pokojnim možem, skupaj postarava, da se bova sprehodila po parku, še vedno držala za roke, četudi bo koža suha in nagubana in vedno sva gledala pare in se pogovarjala, kako bo takrat, ko bova stara in potrebna pomoči. A žal, življenje piše svojo zgodbo, ne da se ga pretentati in barantati z njim. Danes sem se s svojim prijateljem sprehodila po parku, držala sva se za roke in v meni misel, morda se bo pa jesen življenja nasmehnila tudi meni. Seveda se pa nikoli ne ve, čas marsikaj prinese, a tudi odnese kot deroča reka, ki ne vpraša, drvi po svoje ... In zdajle moje oči niso več solzne, bom se še vrnila k tvoji pesmici in jo brala ...
lp, ajda
Hvala, ajda...Ja, smo nemočni v minljivosti.Skupaj.Sami.Skupaj sami ..ali kakorkoliže..
Včeraj sem bila po dolgem času na obisku v domu starostnikov.Pobožala sem roko moževe babice, tako nemočne in se spomnila na svojo, katere koža je postala kot rižev papir prosojna in lahka kot peresce..
Čeprav smo v sedanjem trenutku močni, trpki, nepopustljivi, včasih odganjajoči, si va kasnejših trenutkih ne bi želela minevati sama..:)
Včeraj sem bila po dolgem času na obisku v domu starostnikov.Pobožala sem roko moževe babice, tako nemočne in se spomnila na svojo, katere koža je postala kot rižev papir prosojna in lahka kot peresce..
Čeprav smo v sedanjem trenutku močni, trpki, nepopustljivi, včasih odganjajoči, si va kasnejših trenutkih ne bi želela minevati sama..:)
ravno zdaj poslušam Sam po parku se sprehajam...
in mi še ustreza :)
nekje v srcu pa upam, da bo izza drevesa skočil norc, ki me bo pod roko popeljal v zimo... :)
mogoče bi se mu celo pustila vodit, če bi bil dovolj nor:))
ko enkrat okusiš bližino, postane skoraj kakor droga ;)
in cvetja vonj oba je opajal... in tukaj veš sem te objel... :)
in mi še ustreza :)
nekje v srcu pa upam, da bo izza drevesa skočil norc, ki me bo pod roko popeljal v zimo... :)
mogoče bi se mu celo pustila vodit, če bi bil dovolj nor:))
ko enkrat okusiš bližino, postane skoraj kakor droga ;)
in cvetja vonj oba je opajal... in tukaj veš sem te objel... :)
Jaz pa živim v drugi zgodbi..in mi po glavi prepeva Smolarjeva..daleč daleč je za naju pomlad..
No, sam sem še v pomladi,že doooolgo..in bi želela , da tako tudi ostane..ja ..želja..želeti..
Vse lepo na sprehodih ti želim..sami ali v dvoje:)
No, sam sem še v pomladi,že doooolgo..in bi želela , da tako tudi ostane..ja ..želja..želeti..
Vse lepo na sprehodih ti želim..sami ali v dvoje:)
Komentiranje je zaprto!