Ocean sanja
v rimah, zelenih od alg,
plahutajoče
galebe v morski peni,
polni jutrišnjih sledov.
Davorina, sen oceana me malo muči. Nekako ne razumem zadnje
vrstice
- polni jutrišnjih sledov - ali si imela v mislih, da se ti
jutrišnji sledovi, ki jih še, kar je zelo preroško, nanašajo na
peno ali so to morda sanje oceana, nekako mi pesem ne steče kot bi
morala in zato je tudi nisem ocenila, bom počakala tvoj odgovor in
morebitno razlago. Kot sem že pri eni pesmi napisala, da vedno ne
gre razumeti, sem se ustavila tudi tu.
Hvala za vprašanje. Ob njem sem ugotovila, zakaj vode pri meni tolikokrat sanjajo :):) (podzavest...)
Konkretno tvoje vprašanje: ocean mi predstavlja nekaj brezčasnega, kjer je že vse - včeraj, danes in jutri. Kot da je v morski peni že jutrišnja sled... drugače ti ne znam povedati.
Res pa je, da je ta tanka napisana tako, iz prve; pravzaprav sem verze pobrala z neskončne, kjer so se mi zapisali kot trenutna impresija, in jih predelala v tanko, bolj za vajo...
Davorina je čudovito opisala ocean, na dnu je veliko alg, največ jih je na morju, mislim na dnu morja. Zgoraj nad gladino pa izgleda tako, ti sledovi so vidno lepi, za ribe tudi spodaj. Slično si navezala sama naprej, se opravičim. Seveda Čestitke Davorini! lp,hope
Hope, nimaš se kaj opravičevati, na neskončni sem dopisala par verzov in prijelo me je, da bo jih spravila v obliko tanke. Imam rada morje. Zelo. Vedno plavam tja, nekam daleč, delfinčka, kolikor mi pljuča dopuščajo...
Najlepša in najgloblja doživetja, s tem je pa pri meni tako: včasih se pokriva s tem, da bi rada izrazila, včasih bi besede pokvarile, včasih bi rada povedala, pa ne znam... veliko variacij je...