Čas rožnega poletja. Živ živo živ. Utripaš. Svetlo čuješ, bdiš, slišiš piš. Sprejemam odprtih rok, kar v tvoji je naravi. Odpiram vrata, odprem pogled. Podprem trudno glavo časa, pojema soj oči. Čakam le kresničko v letu, let noči. Letijo dnevi, leta. Duša deteta nespremenljiva, čista, čudežu, življenju odprta. K studencu, k izviru ! K miru.
Lepo Hope, le Zemlja ima plašč bolj raztrgan. Kdo pokrije vse njene otroke ? Spremembe v nas ? Eskimi odlagajo oblačila. Vlečni psi sami sebi vprega. Na tečaju so vrata padla s tečajev. Nekoč so ljudstva molila k soncu. Danes še pogledi vse bolj skriti. Ampak v Pečovniku je še, kot je bilo. Zeleno.
Hope tvoje pisanje ne potrebuje korekcij, popravkov ! Pesem večkrat beri, preberi. Postavi piko na koncu. To je to.