Čas rožnega poletja. Živ živo živ. Utripaš. Svetlo čuješ, bdiš, slišiš piš. Sprejemam odprtih rok, kar v tvoji je naravi. Odpiram vrata, odprem pogled. Podprem trudno glavo časa, pojema soj oči. Čakam le kresničko v letu, let noči. Letijo dnevi, leta. Duša deteta nespremenljiva, čista, čudežu, življenju odprta. K studencu, k izviru ! K miru.
Lepo Hope, le Zemlja ima plašč bolj raztrgan. Kdo pokrije vse njene otroke ? Spremembe v nas ? Eskimi odlagajo oblačila. Vlečni psi sami sebi vprega. Na tečaju so vrata padla s tečajev. Nekoč so ljudstva molila k soncu. Danes še pogledi vse bolj skriti. Ampak v Pečovniku je še, kot je bilo. Zeleno.
Hope tvoje pisanje ne potrebuje korekcij, popravkov ! Pesem večkrat beri, preberi. Postavi piko na koncu. To je to.
Poet
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!