Forum

Mavrični pristan - avtor POET

Mavričen pristan avtor poet

Slavolok
označen
zgodovinski
prehod

_______________

sivi beton
porisane
rožnate stene

* * * * * * * * * * *

koraki
ene poti
razdrobijo

razdrobljene

dele
smeri

tečejo
v mnogo smeri

*

mavrični pogled
si imel,
preko tunela

prvi pogled
rumeno zlate
svetle sanje ujel

toplo je bilo,
toplo mehko
zavito telo

pod zlatoličje
obrisa ujelo
kletko ujete
dni,

*

oranžna tihost

rdeče zastave srca

v modri skici
sreče sonca

in zelena,

tista zelena,
ki nikoli ne postane
drugačna,

kjer pol krogli oboki
kot rumeno črni cvet

obrnejo misel

na drugo misel

_________


Mavrični dan
ima mavrične oči.

*
Kakšna je barva
ki jo vidijo zdaj tvoje oči?


za POETA,

hope

Všeč mi je napisano,Mavrični pristan-mimo vseh barv, mavrični...
 

poet

Poslano:
10. 07. 2009 ob 21:24
Spremenjeno:
10. 07. 2009 ob 19:24

Oči
postojijo
v noči.
Spočijejo,
znočijo.
Obraz
ostaja
v
svetlobi.
Obe očesi
svetita.
Ni utvara,
ki sanja sen
oblakov neba.
Siva
je
barva
upanja,
rumena
slutnja
poljuba.
Obljuba
rdeče
zre
v sonce.
Všečno
je
pisano
v
brazdi
brezdanjega
spomina.
Globina
je
barva
akvamarina.
Postoj
ob pomolu,
kjer
človek
vidi
ljudi
v
notranji,
čudežni
barvi.
Obstoj
v
zgovorno
nemi
govorici
razdalj.
Pleti,
izvezi
si
srčno,
položi
s
sidrom,
pristan.
Tako
domač,
tako
znan.


Za ogrlico
tvojega
dne

Poet

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
10. 07. 2009 ob 21:49
Spremenjeno:
10. 07. 2009 ob 19:49

Poet, zelo prijetne misli in močne podobe si nanizal v svoj makrame. Zlasti naj izpostavim:

Na
skorji,
v času
stal.
Odprl duši
pahljačo
barv.


Obok, dež, pahljača barv, vse to so simboli mavrice. Zato ti resnično polagam na pesniško dušo :), da bi iz naslova izpustil Mavrični -- samo Pristan bi bil čisto dovolj. Prav tako bi iz pesmi izčrtala verza:

Veličastje
mavrično.


Tudi če to izločiš, bo pesem nemoteno tekla naprej, delovala kot celota, hkrati pa se izogneš tej nesrečni mavrici. Ne morem drugače reči. Joj, saj smo 'krivi' vsi mi, besedni ustvarjalci. Zbanalizirali smo nič krivo mavrico do te mere, da se mi že sama beseda upira. Še zlasti v poeziji.

Lep pozdrav!
Kerstin

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 07. 2009 ob 21:51
Spremenjeno:
10. 07. 2009 ob 19:51

Se strinjam. Zato pa:
Razmavričena mavrica avtor kočijaž

LP obema.
L

Zastavica

poet

Poslano:
10. 07. 2009 ob 22:04
Spremenjeno:
10. 07. 2009 ob 20:04

Ne morem, ne zmorem izbrisati, izločiti,
kar je po nareku duše.
Ostajam zvest.
Mavrično je v meni pregloboko, ne banalno.
Večplastno.
Dialogi v meni so samo moji.
Na zunaj je res lahko" premavričeno".
Ne oporekam pa, da je lahko zate uporno, zoprno, pocukrano.
Polagaj mi, svetuj.
Sveti, le dušnega ne zamegli.


Poet

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
10. 07. 2009 ob 22:41
Spremenjeno:
10. 07. 2009 ob 20:41

@poet: Mavrično je v meni pregloboko, ne banalno.
Večplastno.


Verjamem, poet. In razumem te, razumem, da nekaj nosiš v duši ... Vendar mislim, da v duši nosiš občutek, vizijo, privid, podobo mavrice - ne pa besede, črk m a v r i c a. Se motim?

Kakorkoli že, veš, da želim tebi in tvojim pesmim vse dobro!
Kerstin

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
11. 07. 2009 ob 10:54
Spremenjeno:
11. 07. 2009 ob 08:54

Kerstin, takoj veš ali je privid blodnja, slika, pesem, no seveda to kar zdaj pišemo na drugačne načine mavrično podobo, ja to je mavrica.
lp,hope

Zastavica

Komentiranje je zaprto!