Forum
- Datum objave:
10. 07. 2009 ob 20:24 - Spremljaj
- Število komentarjev: 6
- Piše: IŽ-lev
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 896 krat
Mavrični pristan - avtor POET
Slavolok
označen
zgodovinski
prehod
_______________
sivi beton
porisane
rožnate stene
* * * * * * * * * * *
koraki
ene poti
razdrobijo
razdrobljene
dele
smeri
tečejo
v mnogo smeri
*
mavrični pogled
si imel,
preko tunela
prvi pogled
rumeno zlate
svetle sanje ujel
toplo je bilo,
toplo mehko
zavito telo
pod zlatoličje
obrisa ujelo
kletko ujete
dni,
*
oranžna tihost
rdeče zastave srca
v modri skici
sreče sonca
in zelena,
tista zelena,
ki nikoli ne postane
drugačna,
kjer pol krogli oboki
kot rumeno črni cvet
obrnejo misel
na drugo misel
_________
Mavrični dan
ima mavrične oči.
*
Kakšna je barva
ki jo vidijo zdaj tvoje oči?
za POETA,
hope
Všeč mi je napisano,Mavrični pristan-mimo vseh barv, mavrični...
postojijo
v noči.
Spočijejo,
znočijo.
Obraz
ostaja
v
svetlobi.
Obe očesi
svetita.
Ni utvara,
ki sanja sen
oblakov neba.
Siva
je
barva
upanja,
rumena
slutnja
poljuba.
Obljuba
rdeče
zre
v sonce.
Všečno
je
pisano
v
brazdi
brezdanjega
spomina.
Globina
je
barva
akvamarina.
Postoj
ob pomolu,
kjer
človek
vidi
ljudi
v
notranji,
čudežni
barvi.
Obstoj
v
zgovorno
nemi
govorici
razdalj.
Pleti,
izvezi
si
srčno,
položi
s
sidrom,
pristan.
Tako
domač,
tako
znan.
Za ogrlico
tvojega
dne
Poet
Na
skorji,
v času
stal.
Odprl duši
pahljačo
barv.
Obok, dež, pahljača barv, vse to so simboli mavrice. Zato ti resnično polagam na pesniško dušo :), da bi iz naslova izpustil Mavrični -- samo Pristan bi bil čisto dovolj. Prav tako bi iz pesmi izčrtala verza:
Veličastje
mavrično.
Tudi če to izločiš, bo pesem nemoteno tekla naprej, delovala kot celota, hkrati pa se izogneš tej nesrečni mavrici. Ne morem drugače reči. Joj, saj smo 'krivi' vsi mi, besedni ustvarjalci. Zbanalizirali smo nič krivo mavrico do te mere, da se mi že sama beseda upira. Še zlasti v poeziji.
Lep pozdrav!
Kerstin
kar je po nareku duše.
Ostajam zvest.
Mavrično je v meni pregloboko, ne banalno.
Večplastno.
Dialogi v meni so samo moji.
Na zunaj je res lahko" premavričeno".
Ne oporekam pa, da je lahko zate uporno, zoprno, pocukrano.
Polagaj mi, svetuj.
Sveti, le dušnega ne zamegli.
Poet
Večplastno.
Verjamem, poet. In razumem te, razumem, da nekaj nosiš v duši ... Vendar mislim, da v duši nosiš občutek, vizijo, privid, podobo mavrice - ne pa besede, črk m a v r i c a. Se motim?
Kakorkoli že, veš, da želim tebi in tvojim pesmim vse dobro!
Kerstin
lp,hope
Komentiranje je zaprto!