Zmedena avtor ajda
Izviren zapis doživljanja relativnosti in minljivosti besed.
Ne, to je skoraj pregrobo rečeno; beseda kot nekaj živega, ponuja
kristale spoznanja, razumevanja, obenem pa še nekaj neizrekljivega,
neulovljivega, minljivega kot cvetni lističi, ko se osujejo.
Lp d
Moram reči, da sem pesem prebrala kar nekajkrat, da sem jo lahko nekako razdelala. Občutek imam, da je kar padla iz tebe. Hočem reči, da si jo napisala na dušek.
Predlagam ti droben poravek, zgolj zato, da bi se jo lažje bralo. Namesto: ki mineva v hipnem z učinkom niča
tole: ki mine v hipu z učinkom niča
v pesmi imaš namreč kar gost jezik in zapleten besedni red, ga je pa treba predelovati zelo hitro, ker pesem kar zdrkne do konca. Niti ločil ne uporabljaš, ki vsaj malo diktirajo tempo. (To ni kritika, je samo komentar. )Zato menim, da bi bilo smiselno zaključiti povsem jasno in odločno. Če imaš napisano v hipnem, pa kar nekaj časa porabim, da si to "prevedem", ker iščem, kaj je hipno.
Upam, da sem razumljiva. Sicer pa kompliment pesmi.
Zalka, hvala. Sem zelo vesela, da kdo vzame pesem pod drobnogled in opozori na pomanjkljivosti. Kot si zapisala, je pesem res hipna in prvotno so bile vejice, velike začetnice, pike, potem pa je nekako nisem mogla spraviti v formo, ki bi jo rada in odločila sem se za male začetnice in seveda brez ločil. In sigurno je zaradi tega pesem težje berljiva, težje razumljiva, ne more se jo brati v eni sapi, kot je med drugim tudi skrit namen. Lahko jo sicer ovejcam, opikčam, a nisem sigurna, če bo potem tako kot sem si zamislila. Bom pa seveda upoštevala sugestijo, to pa brez dvoma:).