Njej avtor
Avrelius
Aurelius, res nežna pesem hrepenenja.
Na tvojem mestu bi jo malo popravila, finese so, pa vseeno:
1. Velike začetnice pri vsakem verzu so odveč, ker v tvoji pesmi
nimajo nobene funkcije (ali pač in če, mi razloži, kakšno?)
2. Imaš veliko odvečnih vejic!
3. Popravi, prosim tole:
z svojo lepoto =
S svojo lepoto.
Čeravno se mi zdiš
kakor pozabljeni zaklad,
nedoseglijva
v tej resničnosti,
me nenadoma prebiješ
s svojo lepoto,
kakor žarek vzhajajočega jutra.
Dotikam se te,
lovim te po poljih sena. (... sna???)
Vendar zaman.
Izginjaš mi v dlaneh,
v dlaneh ljubezni.
Samo nasvet, brez zamere.
LP, Lidija