Vam bom izdal eno svojo finto. Jaz velikokrat izbrišem prvi verz, ki je običajno iztočnica pesmi. To naredim seveda čisto na koncu. Ko je pesem "gotova". Običajno tudi spremenim naslov... In potem še malo popraskam spredaj in po hrbtu.
Recimo takole:
MIŽE
Pod tvojimi očmi čakam Da me umiješ Po hrbtu Dvignem si lase In se razgalim Pred tabo nesramno
Če se tuširam (jočem, solzim, potim, krvavim ..., po želji :) pod tvojimi očmi (da me lahko gledaš zviška in v hrbet), je v redu. Ko se obrnem k tebi, je tebi najlaže zamižati, ne videti (da te pogrešam, da pogrešam najino bližino, da ti želim biti enakovredna, da sem se sposobna soočiti s tabo, da sem željna tvojega dotika, da sem pripravljena upreti se ti, da ... po želji :).
Perorez, tvoja različica je pesmi vzela 'punch line' - tj., da on zamiži (naslov MIŽE in nadaljevanje pod tvojimi očmi celo namiguje na ravno obratno, da mižim jaz), zato se z njo ne morem strinjati. Sicer pa si opisal zanimivo in tudi uporabno tehniko, in hvala za vpogled tebi in vsem!
V tem kontekstu me žuli še nekaj, ampak, da ne izpadem feministka ... :) O tem kdaj drugič. :)
Nič ni narobe s feministkami. So pa večini moškim hecne, ja, gre pa za hudo resno in koristno zadevo. Feminizem, namreč.
Ja. Šlo mi je za to, da skozi razkritje postopka poskušam na praktičnem primeru pokazati, kako z zakritjem sprožilca pesmi, lahko pesem "pridobi", oz. se popolnoma spremeni. Tvojo pesem sem vzel za ta primer zaradi tega, ker mi je prva vrstica v resnici štrlela ven. Zakaj, lahko pojasnim, a ni bistveno.
Tvoj trud da argumentirano dokažeš, da sem usekal mimo, (ker, tudi če bi, pa nisem, he, he..., za stvar, ki sem jo želel povedati, sploh nima velikega pomena,) pa pri meni izzveni šibko zaradi besedice "se" v zvezi Tuširam se.