Forum

Podoba dobe -avtor poet

Podobe dobe avtor poet

Turkizno prejo
zatemni temna,
črna noč.
Prihajanje
v pot
odhajanja.
Si razumel,
vedel ali ne vedel,
čemu kaj razumeti?

NOČ STRAŠI
kakor temna grožnja
hladi, ledeni.

Tudi dnevi so daleč.

za Poeta*

hope


Lepo si napisal, lepo.
lp,
hope
 

poet

Poslano:
03. 07. 2009 ob 22:15

HOPE

V temi,
temni temi teme
tema.
Tem, več tem.
Temni se, te ni.
Si, ko se stemni.

Osam ostenje,
plamen plamen.

Kaplja pokaplja
dlan dan na dan.

Poklja v žerjavici,
na utrip
dan
dar.
Žar.

Trepalnic
stopnic
za
pogled
skozi
zvezdogled.

Naj se
topi
sladoled.

O stan, o pristan.
Ko se dani.
Pusti sled.

POET

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
04. 07. 2009 ob 14:42

Dlani
roke
dotik
čutilnega
tipa otipa,

razbere
nemoč moči
nemočni
pogled
mirno
besede zadrži

a gledam pogled
zajamem sled
v poletnem
dolgem svetlobnem
zavoju utrinka

za POETA

hope

Zastavica

poet

Poslano:
05. 07. 2009 ob 12:11

Hvala Hope.

Tako belo je
na beli cesti.
Vse življenje
stopam
v ozračje
neminljivi mir.

Poet

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 07. 2009 ob 16:27

Ukana
trenutka
pogleda
minljivost

pod kičastim
zavojem
dokončna
predaja

ukletost
neizbeg
zabetonirana
sled moči

odhajanje
v norost
na pol poti
prehajanje
v nemoč kraja

ukletost
dozirana mirnost
prsti dotikajo
gumbe
sporočil

nemo
umira duh
vpričo
ploskajočih
moralnih
fines,

kičasto
umiranje
duha v globel
dolgo spuščanje

priče imajo
rade oglede
dogodkov
da dogaja se
dogodek
za žive dneve

v umirajočih

za Poeta*

hope

Zastavica

poet

Poslano:
05. 07. 2009 ob 22:43

Obraz,
obrazi,
izrazi
neminljivi,
pomenljivo
živovečni.
Več ni,
ni vse
kar izdaja,
izide, izhaja.
Pomni, da,
zapomni
zapolni,
da ne vemveš,
ampak
vselej
smeš.
Da se
do
gole
nasmeješ.
Zaseješ
dobro v
globoko.
V smeri,
ki klijejo,
prekrijejo
pravila.
Podaj
roko
nočna
vila.

Poet





spet
ni
zapet,
le
objet,
raste,
žeje
smeh.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
06. 07. 2009 ob 17:34

Učitelj
učenje
srčno
umno
deli

vsakemu
košček
celote
dodeli

*

sredi mehkobe
vlažnih ravnic
barve
pogrinjajo
polkrog
svetlega čuda

ljubosumna rumena
žarko premaga
modro modrino
vmes stopi
oranžna,
rdeča posveti
kot poletja srce,
določena meja
svetlih svetov
rastočih
srčnih rastov

modra mejo deli
a dviga pogleda
kvišku,
pelje večnost
v turkizno
planino

slamnata streha
na sredi stoji,
duri odprte
polic polnih rož,
spete kockasto
belo rdeče zavese,

vabi
pod svodom
barvnih polkrogov
vabi
dvoje

tvori
domačnost
izpod
barvnih
dotikov,

oči
gledajo
tja kot srce,

oči
sončnice
obračajo
telo
telesa
utripa

pogled
vrača
dom
poljubov

so dnevi
v dnevu,
kot trenutek
v letu,

je čas časa
dva srca
dialog
dveh
takrat,
ne prej

za POETA*

hope

Zastavica

poet

Poslano:
06. 07. 2009 ob 19:19

HOPE


Oči
iz
sonca.
Oko
dveh
globin.
Cvet
cel
svet.
Telo
kaplja
bel
dotik.
Nebežno,
deževno
nežno.

Poet

Zastavica

gabriel stormer

Poslano:
06. 07. 2009 ob 19:36

Poet je udaril v sredico spet :D:D:D!!!

gs

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
06. 07. 2009 ob 20:05

Potem,
zatem
ko črne gmote
iztresejo
črni bes
lastnega sveta

ko strele sekajo
lastno nepamet
takrat je uvid,
razsvetljenje
prave črnine
kakor dotik smrti zla

*

Tekma
bije boj
prevlade
lastnih utvar,
pusti to

*

Na Jug nežne ptice
v hudem mrazu
odletijo

tvegajo svojo večnost
za toploto lastnega srca
svobodne duše
svobodnega sveta.

*

Jeze izbruh
dokaže svoj JAZ,
prostor se čisti
srce se zasveti
v stari hiši na griču
v peči na drva
peče se kruh
in po kavi diši.

Pridi,
dokler je še toplo,
da se v miru najeva.

za Poeta*

Lp, hope

Zastavica

gabriel stormer

Poslano:
06. 07. 2009 ob 20:29

Hope, objavi to uradno :D:D:D ...
gs

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
06. 07. 2009 ob 21:46

gabrijel, BOM jutri, vidim da razumeta s POETOM.
Zdravila sem vzela, zaspat grem,
vse lepo in dobro,
hope

Zastavica

poet

Poslano:
07. 07. 2009 ob 11:26

Viharja.
Nemir
iz duše.
Uvid
notranjega očesa.
Ne borbe,
ne moč.
Sprejetost
je umnost.
Vsaka
podrobnost
mozaik
lepote.
Luč
pride
pote.

Poet

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
07. 07. 2009 ob 11:58

Nemir
zmoti
luč miru.

*

Sprejeta
toplost miru
mirno gladi
dihajočo kožo.

Izgubljam se
v mirni horizontski trans
za enako jakost miru
a večno dozo porabe
uravnoteženega zraka.

Nad svetlim očenim
polkrogom barvnih ovinkov,
povej POET kje začneš
v mavričnem pogledu,
pod krogom,
morda se nasloniš
nad ograjo mosta
in začneš zviška do srede,
morda pa od leve do desno
ali obratno...

Znotraj od spodaj,
od sredine rumena,
se preliva do zraka, neba barve.
Vmes potuje misel do morja valov.

*

POET, te je že kdaj ugrabila MAVRICA?
Pa si jo bolj drugače opisal?

*

hope

Zastavica

poet

Poslano:
07. 07. 2009 ob 13:30

Hope

Letel zemeljsko,
da ulovil slavoloke
čudeža oboke.
Slavil
dežne kaplje,
dih prsti
odprt
zadihal.
Na
skorji,
v času
stal.
Odprl duši
pahljačo,
barv
dedno
mavrico.
Kako
srečen brez
besed.

Zajet
pogled :
http://mail.google.com/mail/?ui=2&ik=12379671f0&view=att&th=12254f150ffce3ad&attid=0. 1&disp=inline&realattid=file0&zw


Poet

Zastavica

Komentiranje je zaprto!


Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!