Forum
- Datum objave:
28. 06. 2009 ob 12:37 - Spremljaj
- Število komentarjev: 11
- Piše: IŽ-lev
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 898 krat
2x4 za Hope - avtor Mrož
ISKRENA HVALA, Mrož, lepo si napisal v mislu, kot bi brala pravljico
resno imam tak občutek, kot da ne piše človeška roka...
Upanje???
Koliko je upanja na svetu, kolikim pa res pride do njega???
Gibkost, lovljenje upanja, cilja ki ga nekdo bi rad imel
(kakor smo vsi brez izjeme!), je že kdo ulovil ga za vedno in živel, preživel
v svojem času kot v pravljici???
Sam si napisal, dognal: čez nevidne mreže izgine, najbolj takrat ko se misli, da ga imaš in da je lahko več od besede v mislih.
Ima upanje ime??? naslov??? fizično obliko???
Ker živemu je dano eno življenje, si kdaj plaval proti močnemu toku???
Koliko moči porabiš in ugotoviš, da nima....
ZELO DOBRO SI NAPISAL,
lp,hope (tudi zate je pesem Mrož, večna)
Zdi se mi, da si takšna ti - kot sem napisal v pesmi, kolikor te lahko doumem skozi tvoje pesmi in komentarje. Mogoče sem pa samo domišljav, kaj praviš? Razmišljal sem o tvojem imenu in ga poskušal ujeti. Ampak saj veš, ko misliš, da ga imaš, ti zbeži kot veter. Jadrno skoz mrežo ;)
Zdi se mi, da si dobro izbrala svoje ime - Up. Izmuzljiv, neulovljiv, skrivnosten, večno iskan.
l.p.
S.
Hvala tudi tebi ;)
S.
kot pri mačkonu, res.
Lp,Mrož
hope
S.
vrže v stene skal, sploh mlajših, to se jim res zgodi. Kadar so močni valovi. Na sliki ni videt da ti kaj manjka, če bi pa bila od mroža pa...
lp,hope
Veter ujame se v jadra, ladja zdrsi čez gladino, na sredi morja se ustavi. Veter odšel je v nebo.
Lepo dušo imaš, Hope. Vem, mislim, vem, ne vem... no, prava beseda je - čutim. Pazi, da se kdo ne ujame nanjo. Kak m(r)ož. V njihovem horoskopu namreč piše, da padajo na besede. Kdo bi rekel! Jaz pa moram zaplavati stran, Hope. Moram... In te z velikimi ogljenimi očmi zreti od daleč. A tudi to je lepo. Zelo lepo.
S.
h
Jaz pa napišem še kdaj kakšno pesem, tudi zate, Hope. Če pa me kdaj spustijo z zlate verige...
saso
pa tudi pesmi so drugačne.
Nora sem, ko iščem smisel v nesmislu...
Res, Mrož, če to povem zdravniku ne vem ...
Veriga je veriga,
ovira, vleče, cuka, tudi če je briljantna.
Mrož, to so časi recesije, vpliva povsod.
Nočko, hope
Hope, ko bi jaz bil medikus, bi rekel: najprej se moram pozdraviti sam. Pa je res tako? Sploh moraš k zdravniku? Mogoče mora on k tebi. Zdravnik zdravi vse, razen sebe. Njih lahko zdravijo le pesniki...
Veš, sem pokazal tisto pesem ženi in je rekla, da se ji zdi krasna. In sem ji povedal, da je posvečena pesnici-prijateljici in je rekla, da jo malo boli ampak se je vendarle nasmejala in mi rekla, naj ji raje ne povem ničesar več... Veliko mojih pesmi je napisanih tistim, ki so se mi usidrali v srce.
Si mi pa dala lepo idejo s časi recesije, in sem na hitro zmetal skupaj še eno kratko Srce v recesiji, katere avtor si pravzaprav ti. Upam, da ne boš togotna, ker sem si dovolil vzeti glino iz tvojih rok in jo stesati v eno majhno bagatelo...
s.
Dokumentarce o živalih, tistih ki niso ujetniki civilizacije še zelo,
uživala sem ob gledanju njihove svobode, vse je tako prikupno,
mroža si zapomnem po velikih dveh črnih očkah. Lepe so, res.
Verjemi zdaj ko imamo tisoče kanalov na tv, enkrat poglej kako
lepo zgleda ali pa kje drugje.
Zakaj ne bi pokazal ženi pesmi, ni lepo da se bere.
V besedah je manj ujetosti kot v realnem, ne glede ali kdo ni vezan
ne vem kam ali pa je, ker nekoga moraš imet ali pač si popolnoma sam...
Vse to je.
Recesija je itak pomanjkanje, zdaj je pravi čas za pisanje, kdor zna in
filme in slično, gledališče tudi. V recesiji je in bo še bolj tko, da ker ničesar materialnega ne bo, da bi vsak po svojem nekje se igra...ali živel človeka,
pač se bomo preganjali o višini vrednosti, resnic, laži, morale, vsega mogočega. In, hvala bogu da država še stoji, bog ne daj da gre vse po gobe, če je to tako kot je že, potem ni čudno, da pesnik obsoja pesnika.
Za nameček se pa še skoraj potegne ne nihče. No, v skupnosti je moč,
recesija pa je, ko je vsak zase in to je to.
Danes je tako že vsak drugi pri zdravniku, saj tudi zdravnik gre k drugemu zdravniku ko je treba. Samo žalostna sem, težko si razložim besede ko sem verjela da v kakšnem rajonu velja vsaj eno pravilo.
Me žalosti, a odveza je tudi to, da mi nič več ni treba upoštevat, tako velja za vse potem...
Nič, ti kar lepo napiši Mrož, recesija je veliko za pisanje...
Upam, da vse zaobjameš v pesmih in čim manj bolečin ob udarcih časa...
ki ga je naredil...človek.
lp,
h
Komentiranje je zaprto!