Maki, ta pesem je tudi za odrasle in ob branju se misli preselijo v
čas brezkrbne otroškosti in lovijo utrinke, ki so ropotali v nas.
Nenazadnje, rabimo take pesmi in rekla bom, hvala Maki:)
Hvala Ajda! Dolgo sem odlašal s otroškimi pesmicami, bal sem se, kako bodo sprejete. Sedaj sem lahko srečen; v biti, vsi smo mi samo otroci, a ne da! Tudi če mislimo, da dosti več vemo od otrok, se motimo... po moje.
Ne ne:), nisem človek, da bi se zgovarjala na vreme kot je dostikrat slišano, ko opravičiš svojo nejevoljo, otožnost ali pa pretirano razigranost. Jaz priznam, da sem to, kar sem, danes sonce, jutri dež, v vreči premorem smeh in solze in očitno me bo to spremljalo do ko mineš ...
Pridružujem se ajdi...pjesma ima slojevitost doživljaja ...od odrastanja pa nadalje! Ispod sočno oblikovanih stihova kriju se žive slike kao na filmu i svakome ostavljaju mogućnost da ih oblikuje prema osobnom odrastanju odnosno izrastanju. Maki iskrene čestitke i usput pozdrav ajdi i ovim njenim uvijek mekim i toplim riječima koje miluju srce...
Poslije Ajde i Vide, nemam što dodati, osim da mi i sada miriše klupa, moje tri breze i... :))) Pjesma, koja u trenu proguta više decenija je ona prava za vječna vremena. U biti se ništa ne mijenja, samo rastu neka druga djeca. Čestitam, Maki!
vida, hvala za pozdrav, ja, ko se me pesem dotakne, me popije in se zlije z mojo dušo in prsti že hitijo po tipkovnici:). Se pa seveda tudi ustavijo in mi namignejo, ajda ustavi konje:))).
Vida, Breza, Hvala lepa za komentare. Nimam kaj dosti dodati, na tisto, kaj sem že povedal; mogoče to: "Deca i pijanci ne lažu!" Radije sem dete, kakor pijanec. Ajda, nikar ne priteži vajeti - pusti naj Pegaz dirja skozi čas...bo vsaj nekaj ostalo zanamcem.
Šele danes sem prišla do tvoje pesmi, Maki. Resnično si v njej pričaral neko posebno vzdušje, na misel mi pride prizor iz filma (le katerega, morda Sleepers), kjer po ulicah škropijo vodo, otroci pa skačejo po njej, v njej, pod njo ... Vse to v počasnem posnetku in s posebno, zlatasto svetlobo. In take podobe ustvariti z besedami je zagotovo mojstrstvo. Čestitam, Maki.
Ni pa pesem otroška. Predlagam, da zbrišeš to 'definicijo' iz oklepaja. Ji dela krivico, pesmi. Ne zato, ker bi bila otroška poezija kaj manj vredna od 'odrasle', temveč zato, ker jo umešča nekam, kamor ne spada, ker je veliko več od tega.
Lepo napisano Maki. Lahko bi bila tudi za odrasle. Mogoče je kdaj na začetku vsega blišča in še kdaj, imel rad bulevarje, a tam kjer je mir, kjer so tiste male ulice iz našega časa, tisto bo ostalo, če ne drugače v spominu. Kolikor se še kdo spomni oz. se sproti še to pozabi.
Pred mojim rojstvom imam sliko našega mesta s starši, vse drugače, kar je zdaj razpadajoče je dišalo po starinskem...Lep je naš Piran,lep. lp,hope
Kerstin, Hope, Hvala za komentare... res sem srečen, da so se MALE ULICE dotaknile mnogih src. Ko mi se nekaj predlaga, dostikrat ne poslušam; vsakič predlagano dam "na tehnico", dolgo vagam ... in... evo, tokrat poslušam tebe Kerstin: zbrisal bom besedico "otroška", ker verjamem v tvojo kompetentnost. Lep pozdrav! MAKI
Od otroštva še vedno prideš do starosti, ne skrbi MAKI, moja vsaka druga je otroško ne samo napisana tudi tako sprejeta, pa nikjer ne napišem točno. Vsaka druga pa, kot bi samostrel držal na čelu... Zgleda da ti je zaenkrat še dana mladost...tudi bogovi nočejo drugač, lepo, srečno otroštvo za otroške pesmi in sonca sijaj, lp, MAKI