Lepa pesem je, Kerstin.
Pa se začne ko razgrne tlorise, načrte...
veliko, moderno, sobane....da sam sebe izgubiš, kaj šele...
lp,hope (že imaš gunca-galnik?)
Hope, hvala za komentar. Ja, pregovor pravi, da očetje delajo hiše, matere pa domove. Seveda pa lahko celotno HIŠO razumeš kot prostor, v katerem se je rodil, razvil in propadel odnos med dvema človekoma s povsem različnimi cilji. Skozi teleskop lahko vidiš čudovite svetove, samo tistega ne, v katerega se je zaprl ta, ki biva ob tebi - mimo tebe.
Kerstin, kdo vidi in čuti bolečino tistega, ki je takoj zraven, opazuje pa nebeška znamenja??? Žalostno. In hiše so že zgodovina, samo še kdo ki ne ve kako zgleda si še nekaj gradi, itak se pride do tega... * Dobra pesem, dobra razlaga Kerstin, lp,hope
je pa razlaga res dobra, kot pravi hope, hkrati za moj okus tudi malo stereotipna. Seveda mora nekdo tudi shrambo pobeliti in kruh zamesiti. Vsak pač dela tisto, in s tistim, kar mu je stvarstvo naklonilo. Moškim običajno (tudi) brutalno moč, ženskam običajno (tudi) mehko dušo. Ni nujno, da je to slabo. In ni nujno, razumeti ponujeni pregovor kot razkritje slabega dejstva. To preprosto tako je. Moški (ne oče), zgradi hišo, ženska (ne mati), naredi dom. In v nadaljevanju: ženska brez moškega ne more narediti doma .... (?)
Če pa se navežem še enkrat na hope, je vendar lahko dom tudi pod smreko in hiša za dom resnično ni potrebna.
Prebrala na dušek. Kaj naj rečem drugega kot, malo za hec, great minds think alike. :) Pa ne le zaradi hiše. Zakaj še, boš izvedel, ko/če boš prebral moj drugi roman, če bo seveda sploh izšel (čaka pri založbi že skoraj leto dni).
Glede pesmi: saj, zato sem omenila svetove (tiste v teleskopih in tiste v ljudeh). Hiša je zame primarno le simbol. Pa niti ne toliko stereotipen, saj v zidanju (oz. denarju za načrte in gradnjo) ni moč in ne v velikih sobah; pač pa je nekaj, kar je še hujše od sovraštva - brezbrižnost.
Perorez, kaj pa samo za primer mame, ki seveda imajo otroke in je oče kdo ve kje in zakaj, so družina ali so kaj? Blizu družine, a ne družina. Ker družina sta oče in mati in otrok (eden ali dvajset...). lp,hope
Šest nas je v dveh sobah, včasih sedem. Midva z ženo sva dva za dvojino. Nikoli, nikoli ni razloga, da se med nama, nami ne gradi. Godi se na poti poti. Res, Kerstin, ko ni "napora" se kar zgodi. Bližina.