Prav imaš, Lidija. Pesem je starejšega datuma. navrgla sem jo v branje in oceno. Jo bom popravila. Trenutno mi nič ne gre od rok. Ali imate tudi ostali kdaj takšno ustvarjalno krizo?
Veliko mi pomeni vaše mnenje. In hvaležna sem za odkrito besedo.
Pozdrave
Andra

Seveda, Andrejka, menim, da večina avtorjev slej ko prej doživi t. i. blokado ali ustvarjalno krizo. Pri nekaterih morda traja leta, pri drugih par dni, pri tretjih se nikoli ne neha ...

Moje izkušnje s tem so: dobro pesem je najtežje popraviti. Če v pesmi škriplje le kakšna niansa, je prava muka to uglasiti. Slabe pesmi ponavadi ni težko popraviti, pravzaprav na novo napisati - pod pogojem, da ima zdravo jedro oz. dobro osnovno ogrodje, zamisel. Vendar so vedno in povsod izjeme. Zato, če piljenje ne gre in ne gre, pesem odrinem na konec dokumenta, v katerem jih zbiram (trenutno me na tem kupčku čakajo štiri pesmi), včasih del pesmi povsem odstranim, včasih pa likvidiram celotno pesem. In potem, čez nekaj časa, spet poskusim. Včasih se obnese, večinoma pa ne. Potem pač vse skupaj zbrišem. Včasih mi ti 'kalčki' dajo zamisel za malce drugačno pesem, zato jih sploh shranjujem.

Do svojih pesmi sem zadnja leta kar stroga. Tudi če mi je pesem še tako všeč, se zavedam, da bom morda že čez pol leta nanjo gledala zelo drugače. Zato so vse moje pesmi odprta knjiga :), s tem hočem reči, da so odprte za kakršne koli popravke, inserte, izbrise.

V primeru konkretne pesmi:
ukradi me veter
polomljenih kril
iztaknjenih oči
prebodenih prsi
presušenih žil

in me spremeni v prah
da raztresena po širni sinjini
se v kamen na vrhu
Meteore ugnezdim
in prerodim

osebno težko najdem ogrodje, na katero bi postavila novo pesem. Vidi se, da si od tu prehodila dolgo in uspešno pot. Tu je preveč patetike in frazemov. (Tudi sam motiv - prah, prerojenje, spominja bodisi na 'v prah si in v prah ...' bodisi na feniksovo vstajenje.) Ohranila bi '(kot) kamen se ugnezdim', od tu pa v nove zarje. :)

Seveda pa obstaja tudi možnost mešanja delov stalnih bes. zvez, npr.: polomljenih žil, iztaknjenih kril ...

Lepo bodi!
Kerstin