Telovo pa me je pritegnilo tudi zaradi teme. Namreč; sam zelo redko
dobim v roke kakšno Ognjišče, kjer so vedno objavljali tudi pesmi z
vsebinami, ki črpajo iz krščanskih obredov, verovanj, običajev,
itd...
V ostalem revijalnem tisku, pa so te teme prava rariteta.
Zakaj je tako, niti ne vem. KOt da se vsi po malem sramujemo
krščanskih korenin? Zaradi moči institucije rimsko katoliške
Cerkve, ali kaj? Nisem kaj prida razmišljal o tem, ker sem sam
razmislil o svoji veri in v njej ni več prostora za manipulacije.
Zato sem se tudi oddaljil od teh svetopismeskih tem.
In zdaj to stoji tukaj v formi haikuja? Ki izhaja iz čistu drugih
nazorskih logov?
A najprej za uverturo res: kaj je to haikud?
Dosti smo razpravljali (tukaj na forumu) o haikujih, o tem, kaj so in kaj niso. Pa je potem nekako obveljalo, da tisto, kar sicer ima formalno obliko haikuja, pa vsebinsko to ni, postane - haikuid. Svit Valovnik je že pred tem uvedel poimenovanje psihogram (ki se od haikuida razlikuje po tem, da izhaja izključno iz notranjosti posameznika), pa še drugače smo se lovili okoli tega.
Tako, enostavno, da ne kompliciram, haikuid je po formi "haiku", po vsebini in sporočilnisti pa karkoli. :)) Lidija
Živijo, no, je že Lidija vse razložila in mi ni potrebno ponavljati. Jaz se svojih korenin ne sramujem, verjamem v Boga, ne pa v Cerkev kot institucijo. Zelo rada pa opišem vse praznike, tako cerkvene kot državne, vendar to pride bolj do izraza na Netlogu, kjer ti slika poleg pesmi bolj približa določeno temo.Ko pišem o tem, pišem iz sebe, ne pa po vnaprej določenih normah. Rada pa bi, da bi moje vnukinje vedele za vse praznike in jim jih skušam tudi približati ter jih učim spoštovati korenine, iz katerih sem zrasla. Pri nas, na vasi ,je to veliko lažje in lepše kot v mestih, ker smo bolj povezani z naravo in med seboj. Lep dan, pozdrav Adisa
kočjaž hvala za pojasnilo. Meni namreč haikud ne pomeni nič = po moje pač haiku. Pač nepravilen. Pač. Kot tudi soneti na primer. Danes ti nakalfajo tipsoni solate za štir kitice, dve štiri in dve tri vrstice (ker drugega si niso zapomnili) in napišejo gor sonet. Teorija pa pravi ok je pač modern sonet.... Skratka, men se ne zdi nič narobe, če je tudi haikud še naprej haiku. Ne vem. Mi je tud vseen. Se mi zdi, da so eni obsedni s formo. Meni se forma pri pisanju sama lušči in mi je vedno oklepala in vezala in si nikoli ne rečem v naprej: "Zdajle bom pa napisal en sonetni venec." Prosti verz je pa ko ptička v gozdu. Sfrči, kamor mu ljubo. Pa ni s soneti in haikuji in temi štosi nič narobe, da ne bo spet kake pomote :-))))
adisa: Zame je pesem krasna. Res. Kdor vsaj malo pozna formo (he, he, he...) praznovanja Telovega, mu bo jasno, da si izjemno efektno zadela in povezala to formo, ki je mnogi, premnogi ne štekajo, z vsebino. "Iz templja teles iščem pot do nebes...." Mislim, res, klobuk dol! In potem: "Po poljih duha se vije procesija..." itd., da ne ponavljam.
Tisto, kar ti priporočam pa je, da nemudoma sčrtaš tisti haikud iz naslova in vprašanje je po moje tudi, če je Telovo sploh pravi naslov. Še posebej, če se "zadovoljiš" kot praviš, z "opisom praznikov". Saj veš, da ni res. Gre ti za več, kot opis praznikov, da bojo otroci vedeli. Daj no.... Če je tako, jih pač primeš za roko in jih pelješ na Telovo na procesijo, pa potem kaj pokramljaš z njimi. Ti pa pišeš poezijo. In to kakšno! (No, upam da razumeš, da se ne norčujem iz tvojega motiva za pisanje pesmi, kot si ga opisala. Ga globoko spoštujem, vendar mu ne verjamem. Je precej več...)
NO, v ščepcu kritčnosti pa se bom spet obesil na formo. Če že pišeš v tem haikudu in zraven pleteš rimo, se mi pa zdi, da moraš biti dosledna. Namreč: puriste bo zmotilo različno zaporedje rim. Saj vidiš: v prvi kitici se rimata prva in druga, v drugih dveh kiticah pa prva in tretja. Ampka, kot pravim. To v resnici ni bistveno za vsebino. Danes mojstrstvo poezije ni več v idealu forme. Za to so drugi mediji in ustvarjalna polja. arhitektura na primer.... ;-) Če sem jaz vprašan....
Ma veš, da sem prav vesela tvojega razmišljanja in nasvetov, bom črtala haikuid, ti naslovi pa so zame mnogokrat najtežji del. Kaj si misliš, kakšen naj bo, namigni mi malo,boš? Za rimo, pa vem, da ni dobra, za enkrat bo kar taka ostala in prav zares hvala za tvoje mnenje, se priporočam za še. Pej rejs nejsi tečko, ma prou fajn dečko, bodi dobro, pozdrav Adisa !
Ja, Perorez. Imaš prav. Če si vprašan ti. Ampak tukaj smo bili vprašani vsi in vsak je povedal svoje mnenje. Pa se je napletlo tako, da je izraz haikuid ostal. Pač. (a si opazil, to je samo medklic, da je "pač" danes najpogostejše mašilo;) ?)In najbrž bo, če je članom všeč.
Toliko o formi. Aja, še to, pojem "modernost" veliko interpretov in kritikov prilepi na neko delo, ko jim zmanjka idej ali pa znanja, spretnosti in) bog-ne-daj) navdiha.
Seveda pa je eno absolutno res: Forma ne sme potlačiti sporočilnosti, poetičnosti, udarnosti. Oziroma, samo forma ni nič, no, mogoče odličen obrtniški izdelek.
Všeč mi je tvoja opomba o tem, kaj je danes moderni sonet ... Poznam. :)
Lepo, da si prišel prevetrit portal.
Lidija
Adisa: Rima v formo haikuja itak ne spada. In razni spleti so tvegani, čeprav včasih "pade " kakšen posrečen.
Haiku je samostojma tvorba, njegove izpeljanke tudi.
Lidija, saj sem prav zato tudi zbrisala v oklepaju napisano, da ne bo preveč moteče, veš, da sem vesela, če mi kaj svetuješ in me popraviš, še se bo pisalo haikuje, haikuide, psihograme in brahke, samo pravi trenutek mora priti. Bodi lepo, pozdrav adisa
Imaš prav, adisa. saj se pravzaprav preveč obremenjujemo s tem, kako poimenovati kakšno formo;))
Ko nismo prepričani, izpustimo poimenovanje, pa imamo problem manj. Tisti pa, ki si pač privošči objaviti, da je neko formo uporabil, naj jo pa še upošteva. (Po "reglcih", a ne?!) Pošteno? Morda je pa o tem pisal Perorez.
Adisa*, lepo* si to napisala in izpeljala, v večih kiticah. Vsi prazniki so naša kultura, iz roda v rod so se spominjali in negovali za vnaprej. lep pozdrav, hope
Ja, pesem.si ima zdaj že neko dobo za sabo in ustaril se je žargon. Jasno je, da nekdo, ki pride na novo ne razume, zakaj gre. Meni se zdi tudi žargon del ustvarjalnosti, je pa znak doborodošlice vsem, ki na novo vstopajo na naš portal, da imajo možnost prebrati, "kaj se tukaj gremo."
Predlagam, da počasi in vsi skupaj sestavimo slovar žargona pesem.si. Sicer pa bi tudi seznam s priznanimi formami in pravili prišel prav.