Forum
- Datum objave:
08. 06. 2009 ob 18:12 - Spremljaj
- Število komentarjev: 41
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 2388 krat
aforizem 25 - aco
Aforizem 25
Nekdaj neardentalci (NEANDERTALCI) bi se borili za preživetje.
Danes intelektualci lahko samo upamo?
"homo sapiens neanderthalensis (neandertalski človek), poimenovan po dolini Neander v Nemčiji, kjer so našlo prve ostanke, ter homo sapiens sapiens oz. vejo, kateri pripadajo vsa današnja ljudstva sveta."
aco, beri, preveri! ni vseeno, če napišeš "kr-neki"
http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec
LP, A.
Imam napisano pa sem se zatipkal :)))
Ni on izgubil bitko ...on je naš prednik in se je razvil v nas .
Mi bomo to bitko izgubili ...to govori aforizem.
LP
Aco
;)
V tem je bistvo, čeprav niti ni treba tako veliko brati.
Dovolj je kakšno urico na dan.
Ampak bistveno je, da beremo tujo litarturo. Samo - ne mislim "tujih narodov".
Dovolj je že, da ne prebiramo zgolj svojih pesmi... ;-))
No, žal mnogi tvoje misli/zapovedi ne bodo prebrali. Ker tudi v forumih berejo samo svoje poste... :-)))
lpp
By: Boštjan Špetič
Uvod
Husserl v tej knjižici z začetka dvajsetega stoletja ugotavlja, da je napočil čas, da se filozofija končno postavi ob bok strogim, znanstvenim disciplinam - svojim hčeram, ki so jo postopoma puščale za seboj ves novi vek, od Galileja dalje. Takrat aktualne teoretske ablode historicizma in naturalizma podvrže pozitivni kritiki in predstavi novo gledišče, ki naj filozofiji omogoči absolutno spoznanje. Obenem še zavrne svetovnonazorske filozofije, kot nekaj preživetega. Sodobni svet potrebuje znanstveno filozofijo s svojim korpusom trdnega znanja, ki bo spet povezala razpršene znanstvene discipline v enotno razumevanje prostora-časa. Tako odpira mnoga vprašanja in nanje odgovarja z neverjetno natančnostjo, ki na trenutke postane neujemljiva - po malem celo spominja na Descartesa v Meditacijah, s katerim se enkrat (ne)hote celo primerja. Ko razlaga, kako se je danes filozofija soočila s potrebo po znanstvenosti, pokaže, da je ta zahteva sorodna nekaterim prejšnjim obratom v zgodovini filozofije. Sokrat in Platon, pa Descartes, pa Kant in Hegel, so vedno znova zavrnili vso poprejšnjo filozofijo kot nezadovoljivo in jo skušali pričeti znova in bolj celostno. Tako tudi Husserl predstavlja tak glas po spremembi gledišča pri filozofiranju in po drugačnem mestu filozofije v svetu.
PS
Pamet je institucija, in resnica tudi ...ki jo manipulira interes, kapital, zato je pristranska, kot vaša mnenja o marsičem?
LP
Aco
Me je pa zato na primer neprimerno bolj pritegnila Orwelova Živalska farma, (ki, zdi se, govori o istih stvareh...), da o 1984 ne govorim. Ali pa kakšen Kafka (kadar govorim v kontekstu filozofije.) Toplo priporčam zbirko krakih zgodb pod naslovom Babilonski rov (Kondor) in še posebej kar drugo zgodbo z naslovom Pred zakonom. Za pet minut branja.
To, za kar na primer znameniti slavuj Žižek porabi kilometre papirja, je Kafka zapisal na strani in pol.
Zato vedno poudarjam v naših, poetičnih krogih, da je na začetku pisanja branje, branje in še enkrat branje in potem tudi med pisanjem kar naprej. Branje.
Čeprav določena branja predpisujejo šole (učni programi), imamo še vedno, sploh pa kot odrasli, možnost izbire - najti zvrst, ki nam najbolj leži. Začeti tam. Kljub vsej ljubezni do knjig, ki jo premorem, namreč razumem, da otroci, ki nimajo privzgojene bralne kulture, potem pa jih v sedmem (?) razredu doletijo npr. Cankarjevi Bobi, izgubijo vsako motivacijo za branje. Pa nimam nič proti Bobom. Menim le, da so nekatere knjige, ki so (bile) predpisane za obravnavo ali domače branje, prezahtevne. Cankar je Cankar, jaz sem se po branju Franckinega teka za vozom še ves teden nekje v sebi jokala, tako se mi je smilila in tako me je celotno vzdušje potrlo. In branje dram! Ta je šele huda. Me je kar potolažil eden od profesorjev na faksu, ki je dejal tako nekako: Branje dram? Lepo vas prosim! Drame se gledajo in poslušajo, ne pa berejo!
No, malo me je zaneslo. Treba je pač negovati bralni interes, nikakor pa siliti. Moja malčka (4 in 5 let) sta včasih razpoložena za Puklmeca, ki je namenjen vsaj osem- in večletnikom, drugič pa za slikanico Čebelica Maja. In tretjič za enciklopedijo o vesolju. Po želji! :))
Kerstin
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
Dramo se zagotovo najprej bere, hočem reči, nekdo mora dramo tudi prebrati, da si jo lahko potem uprizarja, a ne?
Res je, da se je dramske tekste treba naučiti brati in ni tako enostavno kot pri prozii. Drama sporoča na drugačen način. Problem tega profesorja je bil, da sam tega ni znal in vas ni mogel tega naučiti. Večinoma pa so drame v celoti toliko dolge kot je uvod v roman, tako, da branje ne traja dva meseca, ampak jo prebereš v enem dnevu brez napora, maximalno dveh.
Izbira čtiva pri mladini je pa res pomembna, predvsem pa se izključuje dejstvo, da je za nekatere Cankar primeren šele okoli polnoletnosti ali pa kasneje, nekateri pa ga požirajo že v OŠ.
Za branje dramskih tekstov pa lahko priporočim Pintarja, recimo Zabava za rojstni dan ali pa Becketta, slednji ima dramske tekste, ki so tudi ekstremno kratki, naredijo pa tako globok vtis, da žene v ponovno branje. Saj ni treba takoj brati Čakajoč Godota, preberš lahko O krasni dnevi ali pa še krajšo Eh, Joe in skoraj nujno Ne jaz, da začutiš, kakšne mojstrovine so to. Pretresejo te do kostnega mozga.
In da ne bom iz konteksta, aforizem: Dramo je bolje brati kot živeti.
Lp,
Zalka
Dobro, da imam zamašen nos.
Lp, A.
Pa se spet ne strinjam.
Branje dram je po moje precej blizu branju poezije. Sploh klasiki! Od grških dram naprej.
A to najbrž ni tema za ta portal. Ali pa tudi, saj je večino klasičnih dram vezanih v verzih, ritmu, rimah.... Nenazadnje so drame literarna zvrst, in po moje je ideal darma, ki je dobro napisana (za branje) in lahko uprizorljiva.
Je pa tudi tukaj tako, da gre za stvar okusa. Nekomu (na primer Acotu na tem forumu) leži prebiranje filozofskih spisov, Kerstin z užitkom prebira s tamalimi "njihovo" literarturo: (mim grede: toplo priporočam zbirko otroških pesmi in kratkih zgodb Zvonimirja Baloga z naslovom Jaz osel - to je bilo v naši hiši "sveto pismo" in ga hčera zdaj prebira mojim vnukinjam...), jaz z užitkom prebiram tudi stripe o Alanu Fordu da o Vitezu od kisele štrudle in Umpahpahu sploh ne govorim.
Podpišem pa to, kar je Kerstin povedala o "podzavestnem" učenju slovnice iz večine leposlovnih del.
Sicer pa tudi jaz ne maram (slovničnih) pravil. A brez njih pač ne gre. Brez pravil se niti razumeli ne bi med sabo.
V demokraciji pa se praviloma po pravilih tudi ne strinjamo oziroma se je treba po pravilih skregati, če ne prehitro zaidemo na osebno raven in žaljenje.
Ja, se strinjam, ne da se govoriti na splošno - nekdo bo pa rekel, da se poezija ne da brati in bi morala biti samo zapeta (pa ne zapeta z gumbi :)). Meni pač branje dram ne leži, bom pa za foro poskusila s katero od tistih, ki jih je navedla Zalka.
Dramatično maham! :)
Kerstin
Tudi prozo, iz katere veje poetičnost:
Haruki Murakami, ( Norveški gozd invse njegovo, kar pride pod roke. To je samomoje skromno priporočilo, vem pa, da imamo različne okuse. Kot so naše Zgodbe različne.
:))
Lidija
http://sl.wikipedia.org/wiki/Haruki_Murakami
http://www.hanamiweb.com/murakami_haruki.html
James JONESa:
"Tekači olovnih nogu" ...sam sem ga bral v srbohrvaščini
james pravi ... Živijo samo tisti, ki se borijo.
Kerstin tebi priporočam od Emil Zolaja knjigo: "Zemlja" ...ko en trenutek v naravi opisuje na 12 straneh ...je mala antologija svet. poezije...
A je on tudi kakšno rekel tukaj?
Brati je treba vse. Pozorno. Radovedno. Saj, če ti ne "sede", lahko odnehaš. In vzameš kaj drugega v roke. Ali tretjega.
;)
Kdor bere samo sebe, piše komentarje samemu sebi in si od časa do časa napiše še kakšen akrostih, res ne more ven. Iz svojega kroga "vsevednosti".
lidija
PS: brezno, tisti s krepeli so še daleč, pa nekako ... amplituda zamaha se jim je že davno omejila.
Tako da, dihaj! ;)
V druženju umetnikov v raznih podobnih oblikah je tipično, da so neka pravila in da nekdo z njimi korigira. Vedite pa, da iz takih druženj ne uspevajo največji umetniki, ki so večina individulanega tipa in tudi večina kritizirani in celo šikanirani od vseh , sploh pa, če se niso pridruževali takem druženju? (Svetlana)
pa ne dajem krivde temu ali takemu druženju... Ne ...taki ljudje so PREPROSTO DRUGAČNI, ASOCIALNI, UPORNIŠKI, TOTALNO SEBIČNI, SAMOKRTIČNI,( namerna prispodoba:)) ) ki v principu ne povzemajo ničesar že določenega že "potrjenega" ..? Že v samih šolah niso izstopali po znanju, prej po muhavosti in upornosti.
Me razumete ...množice vplivajo negativno na intuicijo in te sinhronizirajo v svoje pojme pravil, kjer obstaneš in se te da v okvirje, ki lahko menjajo le še steno na kateri bodo viseli?'
Sama ocenjevanja so sporna, ker uredniki sežete do tja ...do sebe in naprej je ovira. Nikakor ne morete v mene, da bi doživeli moje asociacije, inspiracije...eksplozije?? ... Lahko pa seveda slovnično lektorirate.Ubit pesem radi neslovnice je po meje tudi sporno.??
In kako bomo prepoznali v nas sami in med nami nekoga, ki toliko odstopa, da ni več razumljiv? ?? Kdo loči mejo genija in norca??
Seveda pa bi spet bila anarhija s katero se v vsakem sistemu vedno zagovarjajo njih izvajalci.
Anarhija je edina prava smer v vsaki obliki, le da ljudje nismo pravi za njeno izvajanje. To smo v praksi videli na Kristusu, ki je bil edini živeči anarhist. Torej niso anarhisti krivi, da se njihovo ne obnese.
Ravno nasprotniki so mase v nasprotno prepričali, da lahko uveljavijo svoje interese -kapital. Zato je pamet institucija in umetnost prostitucija...
Je to le iz moje lupine pogled na svet ...ni nujno ga povzet... :)))
Lp Aco
zj se pa sekiraš, k ti noben noče nč rečt nazaj.
Viš, to je sam potrditev, da maš čist prav, pa smo vsi tih in ti nemo kimamo.
lpp
vsem fajn...
Aco
Komentiranje je zaprto!