Forum
- Datum objave:
05. 06. 2009 ob 20:11 - Spremljaj
- Število komentarjev: 20
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 969 krat
Kukalo v raziskovalnico ... II - Perorez
Dolgo sem vajenka pevcev bila,
rima še vsaka je k meni prišla,
v pesem se stekla kot mana z neba,
kot led v kozarcu, ki nežno zvonklja,
kot ščebet ptice, ki v krošnji skaklja,
toda - od kod zdaj le rima na A?
Če bi izgovor na repu bil psa,
rekla bi, da se na A vse konča ...
:))
Pozdrav v raziskovalnico!
Kerstin
in da nikoli drugače ne bo.
To, da sta a, i, primerna za rimo
nam riše, ustvarja navidezno klimo
začetka, ki pesem povdigne v nebo.
Kako naj uvedem zdaj rimo na o?
Porečete, saj to je vendar lahko,
a smisel se z rimo bo stepel za to,
da bistvo privabi v svojo domeno,
naj modro bo, belo ali rumeno.
Je rima privlačna, a prazna zelo,
če nekam se sili. Ja. Še ta, na o.
:)
Raziskujemo dalje!
Lidija
da zadnji vokal se ne znajde na dnu,
da je vseprisoten, med nami je, tu,
zaobljen, na vrhu prirezan ta U.
Se spomnim iz vrtca še krave, njen "mu"
rimal se je na "zdaj gremo domú".
In v najstniških letih je bil "I love you",
potem ob poroki spet "V dobrem in zlu",
potem so otroci prišli - juhuhu ...
Kakor obračam, je U naš guru.
;)
Kerstin
Kako si predstavljate verze nabrite
brez mojih poudarkov? Brez mene pa ne!
Mogoče ne veste, brez mene je vse,
kar poveste, kot stolp, ki se vase podre.
Ljubim klišeje in separeje,
lune, tolmune, sanje (in "vanje"),
polže, hobotnice in koščke sreče,
mavrice, sončke in zvezde žareče.
Iztrgate e 'z besed ?... Rima se sleče.
:)
Lidija
Na polglasnik rimamo mi bolj težko,
prej so Francozi rojeni za to -
Njihove rime so res podivjane. :)
Mehur in dihur, frača in krača,
rima se dalje v neskončnost obrača.
Včasih je sveža in močna kot kočnik,
drugič postana kot tri dni star močnik,
tretjič je ritmu ugleden pribočnik,
četrtič skup zbita kot uležan bočnik.
Včasih svetove nam nove odpira,
drugič spet pesmi vsebino razdira,
včasih zateka se v čudne besede,
drugič izpiljena vabi poglede.
In navsezadnje se včasih kdaj skrije,
v svojih sobanah odstre žaluzije,
raste, ponika pod vse dimenzije,
pozabi na to, da je sol poezije.
Tole sva pa dobro razvlekli. :) Se greva še? Se gre še kdo? :)
Kerstin
Ko sol poezije pozabi na čas
in pesem prisiljena poje na glas,
soglasnik se včasih presede na stih
pozabi na rimo, pozabi na vdih.
Izdihne, zaniha, nastane tak pok,
da pesniku dušo prisili v nem jok.
Pozabi na stopico, ritem in ton
preskoči pravila, k vragu bonton!
Pa vendar zarima tudi soglasnik,
in ni vedno vrivek in kratki začasnik ...
Ja, seveda, še!
Ja, še kdo naj se pridruži!
Bomo prej izčrpali neizčrpno temo ...
:)
Lidija
Najsi je brihtnež, povprečnež, bedak ...
storiti bo moral prvi korak
in na papir naškripati kvak kvak ...
bla bla ... jada jada .. kokodak ... Fak,
s temle pa že ne postaneš junak
osladnih poetov ... tak ali tak.
Nadte priplava črni oblak
obupa, izlije nate grenak
tuš malodušja ... postaneš mehak
v nogah, in zvrneš kot klada se vznak ...
Pesniški stih zate je pretežak!
Andy
stihi presejejo se skoz rešeto
in stihoklepec spozna, da začeto
delo je sladko in hkrati prekleto,
da, če je pesem kot mleko posneto,
zmanjka ji prave višine v poletu,
da skozi pesmi, kar je doživeto,
vsak dan godi se po našem planetu,
da tudi pesem Ahilovo peto
ima, in da pesem, pod drobnogled vzeto,
bere po svoje vsak človek na svetu,
in da ni nujno, da kar mu je sveto,
bo od ostalih enako sprejeto.
Kerstin
kar pesem v sebi nosi in ti ni
težko sestavit' rime, ker prav vso
umetnost pesnjenja le ti
obvladaš. In enozložnic ne
odlagaš v kot , ker zdaj prav té
so uporabne za sestavit' vse
kar so in tud' kar niso pesmi - ce
:))
postoje reči mudračke,
omaknute i odmerene
i reči sakrivene,
k'o u noći crne mačke
negde iza tri tačke.
Kad prestanu biti igračke
i možeš zbog njih naglavačke
leteti u ćuzu,
il' nogu dobiti u guzu,
onda svi znalačke
stavljamo tri tačke.
Pošto se svačim bavim
mogu da zaglavim,
il' dobijem po zubima značke;
zato je najbolje da stavim
...
Se pravi, može tudi na AČKE
če strokovno primaknemo tačke.
Lep pozdrav majstorima RIME!
MAKI
in tisti "občutek" nas, reveže, vara.
Napišemo rimo, nastane skovanka -
no, bolje da rečemo ji spakedranka.
Včasih nas rimanje v jarek zapelje,
nam vzornim rimačem nesmislov namelje.
Mi pa si rečemo:
Evo, vse štima.
Klinc pa pomen!
Samo da se rima ...
:))
Kočijaž
dobrodošla v delavnico, Andy in MAKI.
No, še kdo?
;)
če bi bile tolk polne rime
ven to spraviš,
če papir pod kuli podstaviš
šraka,šreka,
kot po riti na strmine,
v srce te useka,
nikakor ta zalet ne mine ,
še vina tolk pijanc ne spije,
prej na jetrih ga zvije
...le dež lahko tolk kapljic razlije.
Lepo, da ni nikoli ispeto
.lepo, da jih je tolk zavzeto,
naj vsako bo tk obilno leto
naj umetnik nikoli ne ustavi svoje dleto,
kajti umetnost je stvarstvo ukleto.
hahaha sem namerno še nastavil,
da se bo nekdo še slovnično pozabavil...
kajti bolj, kot pesniška vnema
enim važna je vsebinska higiena :))
Lp
Aco
usodo slabo pesniško si kuje,
saj slejkoprej se mu posmeh maščuje,
ker tudi njemu vsak se posmehuje,
ko kup nesmislov v svoj škrib-škrab nasuje.
Četudi so poetu rime tuje,
čeprav s svobodnim verzom le kraljuje,
to še ni znak, da se lahko spakuje
in osle kaže temu, ki čistuje
in slovnico slovensko res spoštuje.
In kaj v resnici je pri tem najhuje?
S tem vrednost pesniško si sam znižuje!
Andy
bravši to se čudim in pri sebi pametujem
rimotvorce stihoklepe res spoštujem
a se je zgodilo da pri meni neke hladne zime
so v pesniškem obupu zamrznile mi rime
od takrat s prostim verzom nečistujem
afne guncam zato pa zdaj s pepelom se posujem
o muza mila veličastna ti kraljica rime
zakaj si neizprosna vnemar me pustila
ko v otroštvu b'la si tolko draga mi in mila
zakaj mi naprot ne prideš ko me prime
da besede bi nanizal kakor pobratime
v venec riman čudoviti da se vije
prekrasne nenadkriljive poezije
a muza stara kuzla se mi skrije
reži se izpod mize norce brije
mi pač druga ne preostane
ko da zaližem stare rane
pa spet tipkam kar brez reda
besede proste neprebrane
kopičim kilograme stavčne krame
zavedajoč se - rima pač ni zame
LP, A.
Dodal bi še, da je pravopis izdelal atomsko bombo in vse, kar nas mori in se tebi ne zdi...
Bolje da SMO jeclavi, bebavi in nepismeni, ...kot tako slepi, ošabni brezupno leni, in izgubljeni...
Če delaš lepe pušeljce rož se zavedaj da so te zato umrle. Sam gledam in ocenujem vedno vsega lepega posledice ...
..ko pičiš škorpijona bodi imun na pik nazaj... :)
LP Aco
od sredine pečine
robove zgladkane
za nič zmagovane
ko plezali zmagovalci
so proti vrhovom
zapikali zastave
se slikali bogovom.
V stavkih pomenov
v verzih položenih
za rime v rimah
za črke v besedi
za tiste spomine
tistih časov preteklih,
za ta čas sedanji,
v rimnih časovih
mirno prilagojeni.
Lp,
hope
za to ne potrebuje slovnice po sili.
Ti kar piši, kar češ, in bog naj se usmili
tega, ki bo "jedel tvoj prismojeni čili".
Tudi vsi ostali poeti dovolili
ti bodo "pesniško svobodo", tolažili
te, trepljali, in na vsa usta te hvalili!
Saj slovenščino itak bomo izgubili
in namesto nje evropejščino dobili.
Komu mar za slovnico, raje bomo zgnili
v spakedranščini, ki smo si jo naredili!
Andy
P.S. - Škorpijon lahko piči tudi samega sebe!
da drug iz drugega se norca delamo.
Vsak naj majčkeno izpoved tu doda;
poglejte, brezno piše,
sta z rimo se razšla ...
Aco pravi, da se mu j... slovnica,
Andy pa je jezen, ker Aco se ne da ...
Povzetek, al' uvod je,
to, kar pišem zdaj,
še kdo naj se pridruži,
pove naj nam, zakaj
se rima zdi mu fina
ali pa slep korak.
No, pesniki portala
naj kakšno reče vsak!
Je Perorez zastavil,
in Kerstin poprijela,
potem sem pa še jaz
pristavljati začela ...
Nato še trije fantje, različni,
kar se da ...
Kaj pa vsi ostali?
Povejte kaj, velja?
Kočijaž
pa da res iz tira vse nam ne bi ušlo
eno glej pravilo:
O RIMI pišemo :)
roko zaposlimo
razum dobi pogum
misli si izmisli
premisli domisli
poveže zaveži
zapentljaj vezalke
za droben dotik
za škorpijonov hud pik*
lp,hope
itak sam teb škoduje
sekiraš se za mene,
ko sam ne čutim nuje.
Slovnico daš ljudstvu piti,
ko so kruha siti.
Ko mačku stopiš na rep,
komu gre zamera?
mačku, ki zacvili
...al tistmu, ki ga k temu sili?
Kar ti pišeš je tvoje
o tem ne sodim rad
kar jaz pišem, je moje
ti ni treba brat.
Če serjem , zakaj stojiš poleg mene?
(...naj aforizem te ne prizadene...)
LP Aco
nekatere pa sem že s pomeni naselila
in dodobra jih spoznala. Odpiram vrata, raziskujem,
preplet različnosti spoštujem, da bistvo bi dognala.
Iz predalov vsipajo se verzi postrojeni,
tok pojavov sončne zajčke mi nastavlja: Pa jih ujemi!
So dnevi, ko pobegnem v gozdove nepregledne,
ko nemogoče je pisati stihe zaporedne,
včasih ritem me zanese po ravnini širni,
zatem rubato se igram ob vodi mirni;
na moji njivi so kotički kot divjina
in gredice geometrične, kjer vlada Rima;
zakaj bi se omejevala na eni polovici,
ko Poezije zven zaslišim le v sredici!
Slovnica je orodje neizbežno, ki ga preudarno uporabim,
se potrudim, potem se dvignem nad pravila, in jo - pozabim.
Ne more se primerjati z esenco,
kjer srečujem se s svetlobo in s senco.
Zato sprejemam odzive in aksiome,
saj smelo odkrivam svoje - fantome.
Komentiranje je zaprto!