Zelo lepo napisana pesem Kerstin. Čestitke tudi od mene. Več ne morem, jaz tudi ne znam toliko, da bi lahko tvoje prav... Mislim nekako tako kot je zapisala Adisa*.
beseda brdka mi zveni tako kot so hribi doživljali svoj čas, zato je morda Simon G. tudi tako napisal, gozdovi nosijo svoj del zgodovine, nelahke. Zato logično daje brdka besedo.
brhka je pa tako, saj je v njej vsa lepota, čistina, hči PLANIN.
Ja, step by step. Včasih sicer to ni dobra odločitev in lahko obstanemo nekje med skorjo, ki jo previdno luščimo iz svoje kože, zaboli nas, ker smo prehitro zarezali, prehitro smo hoteli skočiti na plan in v tistem trenutku se počutimo goli, ranljivi, sami. Če bi znali presoditi, poznali recept kako kdaj, bi nam bilo v življenju vse lažje in postlano tako kot si želimo, a tega recepta ni. In če bi se navezala na tvoj majski preboj z dvema otročičema, bi rekla, da se je skorja kar sama luščila. Četudi je bolelo, si stisnila zobe in šla naprej... No, morda sem se malo oddaljila od vsebine, a meni se je odprlo to obzorje videnja in čutenja te pesmi.