Ko sem prebral pesem Nasad pesnice/pesnika "brezno", me je že neštetič prešinil občutek, kako je vstopanje v pesem podobno erotični strasti.
Cela predigra je rajc in je dobra, a na koncu mora biti vrh in potem strm padec v - prazno. (Da ne rečem brezno...)

pozabljeni
razsuti sadeži
gnijejo na travni ruši
./.
pozabljeni gnijejo na travni ruši


Ta konec je namreč eden najboljših haikujev, kar sem jih do sedaj videl.