Forum

hope

Vsak drek riti smrdi,
tudi parfumiranje
ne uniči smrada.

Imam občutek da ti je prejšnji drek od Acota dal misliti, ko si bila na WC-ju. To mi da vedeti, da imaš silno občutljivi nos in zlepa ne pozabiš vonja rož in znoja telesa. Vendar pri riti je bila in bo večno roža vseh rož, radi katere živimo in mnogi tudi umrejo v borbi za njo. Zato je drek, recimo stajski kar lepo dišeč na kmetih in človeka prežame, ko voha po nečem naravnem in prirodnem in če bi človek jel kot konj isto hrano nam ne bi ta vonj škodoval kot nam zdaj daje obeležje negativnosti.To sem napisal, da obranim pomen ljubezni do vsega in do tistih rož. ki jih skoraj nikoli ne vidimo, a tako dišijo, čeprav so pri izvoru drugačnih asociacij. Tomi
 

IŽ-lev

Poslano:
30. 05. 2009 ob 09:56

Medicinsko bi normalno prevedeno menda tko:
enkrat je nekdo pisal o tem, da tudi med pesmijo ko piše lahko včasih prdne, torej če pa je to del zadnje faze prebave pridejo ven ostanki, kakor pri vsem kar rase in potem pride do dreka. Imajo ga tudi živali, torej vse kar je v tem. Rože ne in trave ne, ponavadi se sproti pokosi, mogoče bi še dišalo...Asociacije kot misleči prebliski iz misli v papir, če utegneš, če lahko odkrito še toliko bolj. Za rože, ki se kot travo kosi ni vojne, ne sovraštva, katere stranke pa je mir, medsebojno spoštovanje, prijateljstvo in razumevanje? Kdo nosi Židovsko zvezdo? Menda Jaz, saj jo zmerom!(!!!!)
Hope

p.s. še vedno ne vem kdo je bolj pameten, ali tarzan ali homo civilizirus.

Zastavica

gabriel stormer

Poslano:
30. 05. 2009 ob 10:48

Hope, Tomi misli na tisto rožo, ki jo imate ženske med nogami :D:D:D!!! Kar se pa kvalitetnega prdca tiče med pesniškim ustvarjanjem, seveda, zagotovo se poveča kvaliteta pesmi, ko se umsko in fizično sprostiš med njenim nastajanjem, hehehhhehehe ...

gs

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
30. 05. 2009 ob 11:08

gabrijel, angeli ne delajo tega.
Pa tudi mi ki hodimo po zemlji ne hodimo po tistem cvetu ki se mu zdi najlepši. Tisto kar imamo radi, tisto ne sovražimo. In to ni isto eno in drugo. Samo se spomnem tiste bele rožice, ko smo ženske zdaj bile prej punčke smo držale v roki in eno in potem drugo....kje se je končalo pa...če ima kdo rad tako rožo pa si jo naj postavi na pisalno mizo, saj ni nujno da je prava ogromna petstoletna palma, pa naj piše, kako se hitrostno in kvalitativno piše pesem....ljubezni do rože,
lp,hope

Zastavica

Komentiranje je zaprto!