Forum

vegeterijanka pri psihiatru - adelina.

Adelina, doživeto!

Vegetarijanka pri psihiatru - humoreska v rimah avtor Adelina

In tole se mi sploh ne zdi humoreska, pač pa realistični opis travmatičnega doživljanja otroka ...
Hm, ...

Izpoved, ki prepriča.

Lidija
 

Adelina

Poslano:
27. 05. 2009 ob 23:15

Hvala, Lidija!
Zelo tenkočutna si in neverjetno dobro začutiš otroško dušo. Res je, doživljaji so popolnoma resnični, razen obiska psihiatra (kar pomeni, da tudi potrdila o nenorosti nimam :):)). Ta izmišljen okvir zgodbice me je napeljal, da sem jo podnaslovila s humoresko, čeprav res deluje celo malo preveč stresno in žalostno za malega otroka...a žal, mnogi doživljajo še veliko hujše stvari.
Čudovita se mi zdi tvoja Neprava basen; pravo zdravilo za krute pravljice in še okrutnejše risanke sodobnega časa! (Uf, raje ne opišem vseh nočnih mor, ki sem ih preživela zaradi Rdeče kapice!)
lp
Simona

Zastavica

Miroslav Tičar

Poslano:
28. 05. 2009 ob 06:12

Malce sem podoživljal stvar, sem tudi sam že nekaj časa brezmesenež. Ampak sedaj ni več boleče in moteče. Lahko, da je to pač cena, ki jo plačujemo za to kar smo delali prej, četudi nehote, nezavedno ali nenamerno. Bitja, ki smo jih pojedli so bila še na slabšem. Pa brez zamere in veliko ljubezni.
P.S. Pesem mi je všeč.

Zastavica

Adelina

Poslano:
28. 05. 2009 ob 07:41

Hvala, Miroslav!
Se popolnoma strinjam; bitja, ki so gojena za to, da jih pobijejo in pojedo, so še veliko na slabšem. Tudi tebi veliko ljubezni in lep sončen dan!
Simona

Zastavica

Svit

Poslano:
28. 05. 2009 ob 08:11

Ne tako dolgo nazaj je bilo še ljudožerstvo prisotno na planetu. Menda je bilo super skuhati junaka-nasprotnika in ga požreti. Za preživetje mi ni treba jesti mesa, ker se do njega pride z ubijanjem, se mu zlahka odpovem, čeprav mi "pečenje" še zadiši. Tako zmanjšujem nasilna valovanja pri sebi, saj bomo nekoč dosegli tako visoko raven, da se bomo hranili s prano. Da se ne bo kdo počutil ogroženega, ga potolažim s tem,
da nas ne umaže kar dajemo v usta, ampak tisto kar pride iz (srca) ust.
Dobro napisano, Adelina, v premislek sleherniku.

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
28. 05. 2009 ob 08:16

Adelina, zelo simpatična humoreska, ki je pravzaprav zelo aktualna. Sicer si načela način prehranjevanja, a gre pravzaprav za vsako odstopanje od sivega povprečja in pošiljanje k psihiatru. Le kdo je v resnici tisti, ki nam lahko izda potrdilo? In zakaj ga sploh rabimo?
Skratka fino napisano, precej ironije, nekaj kritike, različne humornosti in tudi nekaj grenkobe za kontrapunkt.

Lp,
Zalka

Zastavica

Adelina

Poslano:
28. 05. 2009 ob 08:58

Hvala obema, Svit in Zalka!
Verjetno sem začela pesmi pisat prav zato, ker se mi ne da pisat dolgih socioloških razprav, hehehe! In resnici na ljubo, pesmi imajo (po mojem skromnem prepričanju) velikokrat večji učinek. V današnjem svetu je že tako, da za vsako stvar rabiš "Potrdilo" - uradni dokument, za katerega je potrebno plačati in na katerem sloni in od tega živi dooolg uradniški aparat, ki se vije vse tja do najvišjih vrhov - in ti pomaga v utrjevanju identitete. Toda prav toliko kot pomaga to vzdrževati red v družbi, ga po drugi strani tudi ruši in utrjuje v bistvu bregove našega večno nezadovoljnega Ega. In resnica v resnici ni zajeta v potrdilih, temveč sveti iz tistega, kot si se ti izrazil, Svit: "...kar pride iz (srca) ust".
Lep dan, obema!
Adelina-Simona

Zastavica

Dule Metulj

Poslano:
28. 05. 2009 ob 14:51

Živjo Adelina - amesolina :D:D:D

če še jaz povem , da sem amesolinek, pol se bo folk zgrozu kaj bo sploh jedu na pikniku , hehehe :):)))))

nč bat , mesek bo in to dobr, ne bom šel glih lastoročno prašiča klat in kuram glave zavijat, ampak mesek bo, tebe Adelina pa ne bom spravljal še v eno travmo ;)

Ok, pesem je super inn se jo splača brat čez teden, da se manj mesa poje tedaj, zakaj bi ga ravno vsak dan jedli, so kakšni posamezniki, ki ne morjo bit zdravi brez mesa, pa tud otroke ne bi silil v brez mesno hrano, drgače pa večuina folka lohka zdravo živi brez meseka, seveda s polnovredno drugo hrano.

Tistih , ki lahko živijo zdravo tudi brez mleka in jajc, je pa gotovo spet manj, ampak nimam blage veze o procentih, nisem strokovnjak v tem... osebno mislim , da brez jajc ne mormo žvet, moški itak ne k pol ni več moški ;)...ženske pa.... pa vam povem en štos:

polcaj ustavi živahno voznico, ki je močno prekoračila dovoljeno hitrost in še nepravilno je prehitevala, pa ji reče "gospa, a imate kakšno opravičilo, da ste tako divjala ?!" , ona odvrne "poslušte gospod policaj, včasih mormo tud ženske pokazat , da mamo jajca !", :D:D:D!!!!, hehehe

lp,
dm

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
28. 05. 2009 ob 15:23

Sojini polpeti, Metuljček,
toast pogret na žaru,
vse bo iz mleka,
vse iz testenin,
juha pa tudi...
Adelina*, kaj pa sladkarije????????
Lp,hope

Zastavica

Adelina

Poslano:
28. 05. 2009 ob 19:35

Hojla, Dule in Hope!

Menda se res ne bo zdaj kdo prestrašil; najprej vsej javnosti priznam, kakšna voznica sem, potem pa še od glavnega organizatorja piknika dobimo priznanje, da je tudi amesolinek, hehehe. Vidim, da nas je vedno več takšnih belih vran, me sploh več ne skrbi priti na piknik. Ampak nič se bat, Hope in vsi, ki radi dobro jeste. Niti slučajno nikomur ne mislim kvarit apetita; vsak naj uživa v tistem, v čemer najraje uživa. Hope, kar se pa sladkarij tiče; noben problem mi ne predstavlja mesna abstinenca ampak brez sladkarij pa res ne morem.Človeški mladički, kot vsi ostali sesalci, najprej uživajo ob sladkem materinem mleku. Najtežje se je otresti odvisnosti od sladke hrane. Vsaj enkrat na teden si obvezno privoščim torto iz bananinih pešk prelito z limonino smetano, hahaha! Sojinih polpetov skoraj ne jem, sem pa tja tofu, toasta brez dobre zelenjavne file s sirom in česnom ne maram, kravjega mleka ne pijem, pomolzem raje kokos in mandeljne, testenine pa jem samo takrat, ko mi zmanjka vsega zelja,hehehe...
Res nima smisla, da vas sedaj tukaj strašim z vegetarijanskimi jedilniki...v pesmi se mi je šlo predvsem za to, da prikažem, kako hude čustvene pretrese in globoke ugotovitve sproži lahko nasilje nad živalmi že pri otroku in kako se v družbi vsakovrstno psihično nasilje izvaja z uvajanjem pravil, potrdil itd., ki pa jih vendar celo najbolj preprosta otroška logika razkrinka za laži.
Vsem še enkrat hvala za podporo mojemu socio-pesniškemu razglabljanju in prijeten konec dneva ob slastni večerjici! :)
lp
Adelina

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
28. 05. 2009 ob 20:47

Se strinjam z Zalko, me je pa ta tema spomnila na eno perfektno Menartovo rahlo satirično pesem o človekožercu, da se tako izrazim (ne ljudožercu, temveč človeku kot jedcu :). Tukaj je prilepljena:


Janez Menart: KOLINE

Jaz rôjen sem po zákonih narave.
Odkod, čemú je ona? To ne vem.
Zavzet strmim pred umetnijo glave,
a groza me je krutosti, da jem.

Vsak moj grižljaj je dedič bolečine
in moja slast ob njem del tujih muk,
moj krožnik je bel katafalk živine
in jaz sem ubijalec kot kdo drug.

A če bi se ravnal po tanki vesti
in zbrisal iz željá meseni greh -
bi smel brez krivde svet rastlinja jesti
in gon tešiti z zadnjo od uteh?

Žal, kar živi in raste, prav mogoče
po svoje čuti, vriska in trpi;
kaj če, ko grizem jo, solata joče
in če fižolček kisa se boji?

Kdo naj zanika to? Saj, če pravilo
življenja-smrti vlada vsem stvarem,
kako potem bi stvarstvo dovolilo,
da stvar bi se prištevala k rečem?

In kaj potem naj jem? Prst, kamen, glino?
A saj še to, se zdi, živi na pol:
ko z mikroskopom gledam raztopino,
sam vidim, da kristalizira sol.

Ni to mar znak, da sôli morebiti
je muka, če ji voda bit razdre -
bi sícer se trudíla povrniti
tako zagrizeno spet v to, kar je?

Tako je vse, kar je, plen neki nuji
in če do konca bi ubogal vest,
bi shiral v smrt in s tem bil muki tuji
prizanesljiv, do sebe pa zločest.

V ta svet rudnin, rastlinja in živali
sem bil po žrebu sil spočet za zver,
vnaprej določen, da se bom s kristali,
z rastlinjem, z mesom grizel venomer.

Z obsodbo v takšen svet sem rešen greha;
a to pomirja vest. Je pa še čut.
In prazna, nadčloveška je uteha,
da svet je moder, kajti svet je krut.

Krog stvarstva zida red na bolečini
in tem, ki ni jim dano biti slep,
ta svet kljub veleumni veličini
ne more biti božji in ne lep.

Zastavica

Leona

Poslano:
28. 05. 2009 ob 21:15

O.K. zdaj moram pa še jaz priznati, da sem vegi, čeprav ne vem, ali bom lahko prišla na piknik. Že kot otroku mi je bilo meso nekako težko (maček me je imel zelo rad, ker je dobil prenekateri košček iz rižote...), kot bi me nekdo silil, naj spomladi nosim zimski plašč. In so bile borbe s celo familijo, da bom zbolela in sem se res bala, dokler nisem enkrat v srednji šoli našla neke knjige o jogi in sem naštudirala pozdrav soncu in sem rekla: Spelte se!.. Ampak jaz sem še tista generacija, ko ni bilo tako običajno, da ne ješ mesa, zato tega nisem izpostavljala, če se je le dalo... (sem bila kar precej na udaru, pa nisem vegetarijanstva nikloli razglašala kot ideologijo, zato sem zdaj vesela, ker je več takih ljudi, da imam mir pri jedi.)
Glede Menartove pesmi pa...R.Steiner je rekel, da umira celo zrak, ki ga dihamo... če smo že pri tem. (Mene so v družini ves čas zbadali , če se mi zelenjava ne smili...) Hvalabogu imamo svobodo odločanja. Vsak ve zase in ne gre, da bi drugim solili pamet.
Tole mi pa dosti bolje teče kot komentiranje pesmi, za takšne odzive še nimam dovolj poguma, čeprav sem sama vesela,. kadar me kdo pokomentira, ali opozori na kakšno ločilo...
Se pa pripravljam, , kajti velikokrat me že daje, da bi se odzvala na kakšno pesem, ki mi je všeč.

Lp vsem! d

Zastavica

MAKI

Poslano:
28. 05. 2009 ob 21:21

Dragi moji, pri meni je tako: od sve salate, najviše volim meso!
Adelina, pesem je za 50 pik (škoda da ni možno več!)

Pozdrav vsem in - jejte tudi meso.

MAKI

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
28. 05. 2009 ob 22:51

MAKI, sladkarije bojo, tako piše adelina.
Potem je vse v redu, zato in predvsem mi je pesem všeč.
lp,hope

Zastavica

Adelina

Poslano:
29. 05. 2009 ob 01:03

Joj, prijatelji dragi, vsi po vrsti, kako sem vesela, da ste se tako razpisali!
Za večerjo sem se posladkala s palačinkami z brusnično marmelado, potem sem pa morala še na en daljši sprehodek pod zvezdicami, ko je zunaj tako lepa romantična noč. Pa da se želodec umiri in mi ne pokuka kakšna brusnica na plano - to bi bila res katastrofa, hahaha!
Res, Kerstin, Menart je Veleum med slovenskimi pesniki, vsaj meni se še vedno zdi takšen. Zanimivo, kako zna z razumskim dokazovanjem pripeljati bralca do globokega občutenja. Imela sem ga čast poslušati v gimnaziji, ko nam je na literarni večer prišel brat svoje pesmi, tudi ta je bila med njimi. Vsekakor pa vsaka čast tvoji V pesemskih jedeh, mojstrska je!
Davorina, tudi jaz sem imela podobne težave s starši od začetka, zdaj sta pa hujša od mene. Ukvarjata se z biodinamičnim kmetovanjem in noben vrag (še manj pa kdo od upokojencev) ju ne ujame, ko se podita po hribih za zdravilnimi rožicami.
In vsekakor ti hvala za odziv na mojo pesem! Tudi jaz bi zelo rada kdaj komentirala pesmi, ki so mi všeč pa mi vedno nekako časa zmanjka.
Maki, ti si vsekakor eden najbolj prijaznih mesojedcev, kar jih hodi po svetu. To žari iz vseh tvojih pesmi, čeprav se kdaj v kakšni tudi malo razjeziš :).
Hope, še posebej zaradi tebe pripeljem na piknik posebno pecivo po receptu znanca, ki kuha v skupini Hare Krišna. Upam, da imaš rada okus kokosa?
Lepe sanje vsem!
Adelina

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
29. 05. 2009 ob 08:05

Adelina,
medo Rožnik pa je MESOJED, KAJ ČE NAJ NAJDE PA POJE???
Mi mu bomo pa še na papir narisali zemljevid do točke večerje...(ha,ha...)
No, tebe ne bo, ti imaš komaj 40 kg, priporočam meso, daje moč...
vsaj za beg pred medvedom...
Aja, cukrarije, vseh vrst, saj več jih bo, nas bo, boljše bo...
samo nisem Rožnik (je še živ???)
lp,hope

Zastavica

Leona

Poslano:
29. 05. 2009 ob 18:01

Maki, sem hotela že zadnjič pripomniti, da mi je všeč, kar si napisal, pa me je počasna povezava onemogočila. Ljudi ne sodim po tem, kaj jejo... Veš, jaz imam doma enega mačka, ki je zelo mesojed in kadar se naje, takole zadovoljno pogleda okrog sebe, češ, dobro sem si postlal in tudi pri izbiri strežnice sem imel srečo. Nadstopnja tega zadovoljstva pa je, kadar se res do sitega napoka svoje najljubše hrane. Takrat je že skoraj na meji velikodušnosti; blagohotno se ozira okrog sebe z zelo zgovornim izrazom na "obrazu": MI SMO NAŠI... No, to sem hotela povedati že na začetku: Mi smo naši...:):):)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!


Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!