V tej pesmi so dočarane slabosti notranjih moči, ki jih človek sam
le stežka pretolče, zato kar kliče po pomoč, da premaga sebe in
dolgo noč.
Kaj naj pesniku preostane? Naj se joka nad seboj ali pa tako kot
ti, poišče dušo, ki z njo moli.Tudi jaz napišem kakšno polno nekih
čudnih občutkov, a vendarle ni tako kot je videti oblačna črna noč.
Nad oblaki so bile in bodo vedno le nebesa, a pekel je za tiste, ki
nimajo v sebi usmiljenja do drugačnega..
lp tomi