Res človek telesno umira, a pri tem mora paziti da svojo duhovno
nesmrtnost pri tem ne okrni. Tu smo na preizkušnji, koliko znamo
ohranjati sebe za večnost. Lep pozdrav Aco, Tomi
Menim, Tomi, da tudi duhovno umiranja ne smemo razumeti samo v smislu propadanja ampak vedno tudi v smislu zorenja in ponovnega rojevanja. So pa vzponi, padci in spremembe na tej dolgi poti. Vsaj jaz sem ta aforizem tako dojela...
V svojem zorenju sem odkril, da mi sivi lasje govorijo, da je zadnji čas, da sestavim svoje izkušnje v takšno celino,s katero bom z lahkoto prešel v drugo agregatno stanje brez problemov. Tomi