Čebela in Metulj - Basen avtor Adelina
Kot prvo se opravičujem za mali "a" v imenu, no, pesem pa je velika.
Anton Janša je rekel, da čebela izhaja iz rodu muh, zanimivo, kakšna preobrazba dveh žuželk. Če vsako posebej damo v steklenico in njuno dno obrnemo proti soncu, steklenki, pa nista zaprti, bomo videli, da bo muha leteč sem ter tja kaj hitro našla pot iz nje. Čebela, pa se bo do onemoglosti zaganjala proti izvoru svetlobe. Prav, spustimo jo na plan in opazujmo kaj bosta počeli. Muha bo že na cvetu, oprašila ga bo, ma še preden rečeš keks je že na govnu, še dobro se nisem nagledal, že čepi na mojem nosu, kjer jo še pokniti ne morem, ne da bi me zabolelo. Čebelica, pa bo brenčala do različnih cvetov, nabirala cvetni prah in ga nosila v ulj, muha pa se bo slej ko prej ujela na strd. Take so naše misli: ali muhaste, ali pa pridne, zbrane.
Ti si za par izbrala metulja, frfotavega lepotca, ki iz cvetnih čaš srka zvezdni prah, to je tisti vidik naših oseb, ki iščejo presežno ne da bi se kaj posebej trudili, pa tudi oprašujejo razvoj, ki bo sad postal s krili navdihov, pa lepšajo naš vsakdan, da o čebelah sploh ne govorimo, med je srž in pesem naših izvirnih življenj.
Čestitke za ponujeno branje, Adelina.