Forum

V Portorožu sem moža pustila - Adelina

Šoferska burleska (V Portorožu sem moža pustila) avtor Adelina

Hahahahaha, se splača prebrati ;) :):) :D :D :D ....

dm
 

Svit

Poslano:
11. 05. 2009 ob 08:52

Ja, je za prebrat, ni kratka pesem, pa saj je tudi do Portoroža dolga pot.
Tako kot novopečeni voznik rabi izkušnje, ki si jih bo šele nabral, tako bo tudi avtorica pesmi nekoč izbrusila takt. Ženska anima je pogumnejša od moškega, predvidljivega animusa. Ta nenehni dialog poteka v nas, partnerska razmerja, pa le potencirajo to dejstvo. Se mi zdi, da si v ezoteričnih sferah bolj doma,
čestitke, Adelina.

Zastavica

Adelina

Poslano:
11. 05. 2009 ob 09:05

Ojla, Dule! In veš, da je ta zgodbica do poslednje pike resnična. In ko se mi je dogajala, hahaha, mi sploh ni bilo do smeha. Se mi zdi pa zanimivo, da imam zmeraj srečo, če poslušam svojo intuicijo, hehehe.
Ampak, res ste vsi lahko brez skrbi glede prevoza na piknik. Do sedaj sem se že super izvežbala.
Včeraj sem bila pa s kolesom na Sv.Jakobu nad Katarino. Si že bil kdaj tam? V poletnem času skoraj ne najdeš kraja z več metulji na enem samem mestu...
Vso srečo in lepe dneve ti želim!
Adelina

Zastavica

Adelina

Poslano:
11. 05. 2009 ob 10:04

Hvala tudi tebi za čestitke, Svit!
Res me je zanimalo, kaj bi ti rekel na tole mojo dogodivščino. Vesela sem, da se ti zdi zanimiva. Zadnjih par let me tale problematika vztrajno zasleduje in se mi zdi, da jo moram na višjih ravneh malo bolj ozavestiti. Res sem tam bolj doma in imam veliko srečo, da je mož tudi, hehehe! Na to mojo provokacijo se je samo prisrčno nasmejal.
Ampak današnji čas se mi zdi sploh zelo težaven glede teh razmerij. Ali pa so te težave večne, samo vsak čas se pojavijo na drug način?
Lep pozdrav!

Zastavica

Dule Metulj

Poslano:
12. 05. 2009 ob 07:35

Včeraj sem bila pa s kolesom na Sv.Jakobu nad Katarino. Si že bil kdaj tam? V poletnem času skoraj ne najdeš kraja z več metulji na enem samem mestu...

...še zate Adelina tole
http://www.wildcast.net/2007/12/30/butterfly-dance-video/

Many, many years ago when the Earth was still quite new, there was a beautiful butterfly who lost her mate in battle. To show her grief, she took off her beautiful wings and wrapped herself in a drab cocoon. In her sadness, she could not eat and she could not sleep and her relatives kept coming to her lodge to see if she was okay.

Of course she wasn't, but she didn't want to be a burden on her people so she packed up her wings and her medicine bundle and took off on a long journey. She wandered about for many days and months, until finally she had gone all around the world. (To this day, butterflies go on long journeys, but that is another story.)

On her journey she kept her eyes downcast and stepped on each stone she came to as she crossed fields and creeks and streams. Finally, one day as she was looking down, she happened to notice the stone beneath her feet, and it was so beautiful that it healed her sorrow.

She then cast aside her cocoon, shook the dust from her wings, and donned them once more. She was so happy she began to dance to give thanks for another chance to begin her life anew. Then she went home and told The People about her long journey and how it had healed her.

http://www.aaanativearts.com/article126.html

Zastavica

Adelina

Poslano:
12. 05. 2009 ob 11:12

Hvala, Dule!
Oči so se mi prijetno spočile na plesu metuljev v naravi. Pravljica pa je tako ganljiva, da sem morala pogled za nekaj časa odmakniti od dela... Zgodbica je kot zdravilni kamenček tega dneva.
lp, Adelina

Zastavica

Komentiranje je zaprto!