Temu bi se reklo enosmerna komunikacija ali pa še kako željan fitback. Včasih se zgodi, da nekaj govorimo in govorimo, pa ugotovimo, da nas sogovornik sploh ne posluša, ali pač:))))))), eni poslušajo z zaprtimi uheki in vse slišijo, čeprav zgledajo, kot da nič ne slišijo. Ja, čudna so pota komunikacije:)))). Ja, če je pesem o tem, Kerstin, tako se mi zdi:)). Sem se pa nasmejala in rekla, lej jo deklič, kako dobro pogrunta:).
Ajda, tvoj post sem skopirala sem, da so komentarji na kupu. Ok?
Hvala za dotik, misel, branje. Res je, komunikacije so vse bolj enosmerne, druga mimo druge. Sem pa v pesmi želela izpostaviti tudi to, kako se nekateri znajo le hvalisati oz. kako jim materialne dobrine predstavljajo osebne dosežke, čeprav zame nimajo nobene vrednosti, še najmanj pa lahko determinirajo dobro v človeku. Zato so našteti simboli (soboljevina, srebro, krojač njenega Veličanstva - in seveda rožnati prašički, vemo, za kaj jih uporabljamo, glinaste namreč :)) povezani z 'blaginjo' - blaginjo denarnice in bančnega računa, nikakor pa z blaginjo srca.
Ja, srebrn nagobčnik - nekaterim ni všeč. Enim samo zato, ker je srebrn. V vsem hrupu in "sijaju" skoraj nič ni slišati in videti. Iz njiju se rojevata tišina in mrak. In naraščata. Si kdaj slišala tišino tik pred potresom? Začutila nemir v mraku ob sončnem mrku? Uf, malo me je zaneslo. Vsekakor si potrkala na moja vrata!
Murka
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!