Manjša svetloba je svetila zvezdni čar, je noč nebo nemo v žamet odela, je reka tekla ob isti poti zrak oživljal kot vsa leta poprej.
Mile reke na dotik so nizke, priključijo skupaj, oči modro povečajo, rastejo potoki v majhne, iz majhnih v velike, v oceanu so skriti poljubi vseh rek.
Ponoči ocean tiho poje uspavanko v gibanju pritekajočih rečnih izlivov.
za Poeta*
hope
Nobena nikdar ni verjela, da pristane v globinah večnosti.
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!