Kerstin, tvoja pesem je pa resnično SONET + , umetniška nadgradnja
na moj sonet Velikonočni kruh odpuščanja :)
me veseli, da se kdaj tudi midva ujamema v ples sinhronicitet :) :)
:)
Kdor ni nikoli jedel kruha Ljubezni, ni nikoli živel, pa kaj , če včasih vgriznem v trdo orehovo lupinico ... kdor špara zobe bo pa v DSO-ju morda srečal njo/njega, takrat imamo itak socialne zobe, hehehe :) :)
super si napisala , da je to odisejada, mnogo praznih vgrizov, dokler končno ne vgrizneš v globino, v bližino, če parafraziram prelepo Nuškino pesem. Ko se spogledujemo le z obronki vsebine, je to lahko le iluzija, od katere sprejemamo poljube, nas snubi in dela skomine ...