Forum
- Datum objave:
25. 04. 2009 ob 17:34 - Spremljaj
- Število komentarjev: 44
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 4092 krat
TRUBADURILI SMO NA TRUBARJEVINI
Ne maram voziti po velikih mestih.
Velika mesta vozijo mene.
Me zvozijo.
Zrem skozi semaforje in nato
Še dlje – v megleno, tujo,
A mehkobno pokrajino.
V čelu nakovalo, v sencah kladivo.
Zadnja modra tabletka v steklenički
Se strklja nekam v gube menjalnika.
Najdeš jo, sopotnica,
In pogoltnem jo, medtem ko avto
Pije kilometre skozi megličaste hribe.
Tako potujem. Z zamudo. To mi je v krvi.
Z vozli v želodcu in s polnim mehurjem.
Moja večna potovalka.
Toda ko vstopim v temačno sobo,
Sobo preteklosti, sobo b e s e d e,
Izgine vse. Oko in um in srce se spočijejo
Ob znanih obrazih, ob znanih glasovih,
V dotiku, objemu, občutku.
Ko vstanem in se zazrem v poltemo,
Vidim obraze, znane, neznane,
Vidim lučke, ki sestavljajo
Čudovito pesniško Rimsko cesto,
Po kateri potujemo mi,
Ljubimci, ljubitelji besede,
Besedi ljubi.
Čutim energijo, čutim valovanje,
Povezanost in čarobno potovanje.
Danes, Trubar, je tvoja hiša
Meka pesnikov s pesem.si-ja,
S pesmi sija.
Tu ste.
Tisti, ki se že poznamo. In novi,
Tisti, katerih duše mi znane
So včeraj dobile tudi obraze.
Tu je žareč pogled, iskren objem,
In –
Kako sem lahko kdaj verjela,
Da sem v stranskem rečnem rokavu poezije
Sama?
Premalo časa je bilo za vse, kar smo želeli povedati. Vendar smo vse misli in občutke zlili v dotike. Žal mi je, da sem zgrešila Silvy pa Lkjtro, morda še koga. Toliko vsega hkrati je bilo, pravo mravljišče doživetij. Še zdaj miglja v meni. In bo. Še nekaj časa. Vse skupaj je bilo ena sama p e s e m. Pesem, ki smo jo pisali – in jo še bomo – mi vsi.
http://sl.netlog.com/Tristanina/blog/blogid=307588#blog
Kerstin
P. s. Zelo mi je žal, da letos nismo posneli gasilske fotke! :(
Velika mesta vozijo mene.
Me zvozijo.
Zrem skozi semaforje in nato
Še dlje – v megleno, tujo,
A mehkobno pokrajino.
V čelu nakovalo, v sencah kladivo.
Zadnja modra tabletka v steklenički
Se strklja nekam v gube menjalnika.
Najdeš jo, sopotnica,
In pogoltnem jo, medtem ko avto
Pije kilometre skozi megličaste hribe.
Tako potujem. Z zamudo. To mi je v krvi.
Z vozli v želodcu in s polnim mehurjem.
Moja večna potovalka.
Toda ko vstopim v temačno sobo,
Sobo preteklosti, sobo b e s e d e,
Izgine vse. Oko in um in srce se spočijejo
Ob znanih obrazih, ob znanih glasovih,
V dotiku, objemu, občutku.
Ko vstanem in se zazrem v poltemo,
Vidim obraze, znane, neznane,
Vidim lučke, ki sestavljajo
Čudovito pesniško Rimsko cesto,
Po kateri potujemo mi,
Ljubimci, ljubitelji besede,
Besedi ljubi.
Čutim energijo, čutim valovanje,
Povezanost in čarobno potovanje.
Danes, Trubar, je tvoja hiša
Meka pesnikov s pesem.si-ja,
S pesmi sija.
Tu ste.
Tisti, ki se že poznamo. In novi,
Tisti, katerih duše mi znane
So včeraj dobile tudi obraze.
Tu je žareč pogled, iskren objem,
In –
Kako sem lahko kdaj verjela,
Da sem v stranskem rečnem rokavu poezije
Sama?
Premalo časa je bilo za vse, kar smo želeli povedati. Vendar smo vse misli in občutke zlili v dotike. Žal mi je, da sem zgrešila Silvy pa Lkjtro, morda še koga. Toliko vsega hkrati je bilo, pravo mravljišče doživetij. Še zdaj miglja v meni. In bo. Še nekaj časa. Vse skupaj je bilo ena sama p e s e m. Pesem, ki smo jo pisali – in jo še bomo – mi vsi.
http://sl.netlog.com/Tristanina/blog/blogid=307588#blog
Kerstin
P. s. Zelo mi je žal, da letos nismo posneli gasilske fotke! :(
ali drugače povedano, kadar se ti zajebavaš se to čuti , hehehe
Saj vsak se maksimalno zabava, kakor mu je.
Meni je bilo tako najlepše in najbolj prijetno.
Spev pesmi, zapeta kot v večji skupini pa bi bilo lepo.
Saj pa se toliko spoznate, pa znate igrat še na inštrumente,
da to naj ne bi bil tako velik problem.
Zdravica pa je častna, takrat se vstane, zapoje, nazdravi pa na koncu.
hope
Meni je bilo tako najlepše in najbolj prijetno.
Spev pesmi, zapeta kot v večji skupini pa bi bilo lepo.
Saj pa se toliko spoznate, pa znate igrat še na inštrumente,
da to naj ne bi bil tako velik problem.
Zdravica pa je častna, takrat se vstane, zapoje, nazdravi pa na koncu.
hope
himna bo zdravica portalu Pesem.si in njenim članicam, članom
lp
dm
lp
dm
Seveda, drugo leto ob istem času(eno leto več), datumu bo tretja obletnica portala pesem.si. Dobro ideja.
A ni Poet začel z verzom, ki bi mogoče lahko se spremenil v takšno pevsko obliko da bi se dalo na glas zapeti...Mislim, da je zelo dobra,
upam da je tudi Vam všeč, saj jo vsi radi beremo.
lp, hope
A ni Poet začel z verzom, ki bi mogoče lahko se spremenil v takšno pevsko obliko da bi se dalo na glas zapeti...Mislim, da je zelo dobra,
upam da je tudi Vam všeč, saj jo vsi radi beremo.
lp, hope
Komentiranje je zaprto!