Neverjetno, kako veliko paralel lahko potegnem z zgodbo iz knjige,
ki jo imam pravkar v branju: Elfriede Jelinek, Ljubimki.
Ne, ni isto, ni direktna povezava, vendar večplastnost tvoje pesmi
( čeprav je ti morda nisi imela v načrtu) kar kriči. Usoda
"ženske", ki ni človek v prekrutem svetu.
Super pesem.
Da o tehnični popolnosti tega soneta sploh ne izgubljam
besed!
Ljubimki sem začela brati, pa me ni potegnilo, sem odložila.
O ja, Lidija, mislila sem - tako, razpršeno, puščajoč zgodbi, da se odvije po svoje - na babo in na Babo in na Babe in na baby ... :)) Na sodobno neandertalko. In na neandertalsko sodobno žensko. In na žensko. In na krog.
Mogoče si zato odložila, ker je nenavadna, malo, bi rekla - čudna (???) Elfriede piše vse z malo začetnico, tudi lastna imena. Namenoma. Zakaj, to ugotoviš, ko prebereš ... Ni navadna, je pa presunljiva. Ni zabavna, mogoče malo težka, ampak - boleče ralna, brezkompromisna ...
No, v glavnem, o ženski, kot tvoja.
Lidija
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!