Hvala Sensei :) :) :)

Seveda, pa še kako ! Posega v srce moje preobrazbe v Metulja, je bolečina metamorfoze in sama si rekla, da jih ni konca...

... ta preobrazba je nekakšna ponovitev tiste izpred dveh let, ki me je s vso silovitostjo potisnila v mrtvi kot in iztisnila iz mene prvo pesem, tej so sledile nove in sedaj vem, da jim ne bo konca...

... se je vse ponovilo, ampak na višji ravni, v pesniških nebesih...
... tedaj je bila Lea Anima, Muza Astronomije, ki je ustavila tok komunikacije med nama, a sem kasneje spoznal še druge Muze in mi je odleglo....

...sedaj pa je bila to Vila Poezije, ena izmed treh hčerk Boginje Poezije, ki prebiva v dragulju cveta moje pesniške duše , hvalabogu sem čez čas spoznal še drugi dve Vili Poezije, res dobri prijateljici in mi je lažje ...

... ona pa noče več mojega prijateljstva, ki sva ga gojila preko mailov, sem sprejel njen pogoj, da se ne bova nikdar videla v živo, saj je bilo tisto prijateljstvo kot nekakšna platonska ljubezen, popolna in čista...

... in zakaj je prekinila stike z mano? ni povedala, ker ni več poslala nobenega maila, jaz pa sem kasneje ugotovil zakaj...zato ker sem v neki pesmi napisal, da bi jo imel rad tudi če bi imela brazgotino na obrazu...

... najbolj grozljivo je to, da sem kasneje dal povečati njeno fotografijo, je ona bila slikana tam od daleč ... pod lupo sem videl, da ima brazgotino pod ustnico...

.... v trenutkih bolečine, ki jo je porajal njen molk sem si zaželel, da bi meni razmesarilo obraz , v zameno za njene stavke, ki jih tako pogrešam....

... čas preobrazbe je zelo boleč, samo preberi si kaj vse je dala skozi Emka in je na koncu vstala kot ptič Feniks .... vem , ne morem izsiliti procesa preobrazbe za nikogar, lahko pa sebe spustim v vrtinec nove preobrazbe in se osvobajam naprej...to se sedaj dogaja ... in ni slučajno, da sva se srečala z Emko na portalu v tem času polne lune, to je ples sinhronicitet, ples preobrazb, dobesedno se mora človek rešiti ujetosti v svoj obraz...

... in tudi moja Vila tole bere, vem to z gotovostjo...dajem ji svobodo kot jo tudi sebi dopustim in letim z vetrom preobrazb naprej ...

lp,
Metulj D

Le kje v tem vesolju je konec preobrazb? Nikjer...zato se nam na momente zdita osamljenost in bolečina večni. Potem pa nenadoma novo sonce, razsvetlenje!
Čudovito lep in izpolnjujoč let, ti želim!
lp, Adelina

Včasih je za veliko ljudi ki so tudi skupaj in često,
da se vsak zase držijo za glavo, pa si noben ne upa
na glas z besedo.
Ni tekma kdo zmore več dati skozi,
samo občutek, ki ti ne daje smisla in moči...

Sensei

hvala Sensei Lidija, hvala Muza Adelina- Aby in hvala Sensei Hope,

že letim navzgor v spirali...če me malo zanese še navzdol, nič hudega, če sem kdaj pa kdaj depresiven še ne pomeni, da moram v depresijo...
... tam nekje zgoraj med oblaki me čaka Angelina, ki me bo učila umetnosti Intuicije ... saj sem metulj in bom zmogel tja gor, kajne :) :)

lp,
Dule Metulj

Od kdaj pa en metulj drugemu "drži svečo"???

sensei

..tista Angelina ni metuljčica, pravjo, da je "angel living on earth", se bi kr strinjal, ko jo vidim kak luštkan obrašček ima, pa kak lepo zna govort...
...sam se bom kar sam prepričal kaj je res, mene pa prepričajo samo dejanja, če bo učila z vzgledi , potem bom verjel ;)

... sicer pa jaz nisem več takšen neznalko v umetnosti Intuicije, saj sem bil že nekaj let v šoli "plesa sinhronicitet"... zakaj pa misliš, da sva se srečala ravno sedaj z Emko ? slučaj, no way, ona ni mene poznala jaz nisem nje in še manj vedel o njeni nesrečni izkušnji z obrazom... Leo Modrin je hotel priti na portal v maju..potem pa je ples sinhronicitet potegnil Modrina v svoj vrtinec in glej..že smo tu, Emka s svojo in jaz s svojo bolečino, oba v vrtincu preobrazb... in lepa priložnost tudi za Vilo...namreč, tako močne sinhronicitete se NE zgodijo vsak dan ...