Opsasa!! Res se opravičujem, šele zdaj sem opazila, ker sem bila čez dan odsotna in zdaj že eno debelo uro berem pesmi vseh in uživam na tem - zame - novem portalu. Vsem iskrena hvala za čestitke! In seveda - Hope ter Metulj Dual ("nagual":)) - vama hvala za navdih. Tvoj psihogram, Hope, je bil direkten povod. Lahko noč in lepe sanje ob polni luni!!
morda hodim po poti navzgor, ki ju utirata dve kačici, hehe oziroma še bolje rečeno, kačica in kačon, parček Dualček, al pa Dualka, eh, najbolj simpl bi blo kar Dual ali Dula, kaj pa če kar rečemo Dule.. ... ja, lahko mi rečeš kar Dule ;) , tko , po domač
"two subtle nerves called the Pingala and the Ida form a double spiral that interlaces the backbone, channeling solar (masculine) and lunar (feminine) energy respectively up and down the spine. "
Res je bilo mišljeno malo za hec, malo pa tudi zares, dragi Dule. Rada se hecam, preizkušam sebe in strpnost ljudi okrog sebe. Sploh to uživam v pisanju, ko nisem nikomur na dosegu roke in obraza, tako kot v službi, ki jo opravljam. Hahaha, korajža pa taka! Morda sem se celo malo nalezla od Tetke... Vendar nisem samo za šalo našla rimo nagual na dual. Najbolj mi je v spominu ostalo, da lahko nagual postane nekdo, ki zelo dobro obvlada in kontrolira tonal - vse, kar sestavlja našo realnost - torej, sem sklepala, je to nekdo, ki se je sveta že dodobra najedel kot gosenica in kot sam praviš, končno začel razmišljati tudi o višjih stanjih zavesti. Vendar pa moram, žal, priznati, da čeprav metulje iz dna srca občudujem in sem že tudi sama napisala pesmico o njih, vendarle ne morem in ne morem zlesti iz goseničje obleke. To je verjetno ta moja pot. V tej svoji strugi se še vedno nisem preobjedla sveta. Kadarkoli zjutraj pogledam v zrcalo, zagledam gosenico, ki želi napredovati, a vedno ustavi se pred vrati, požrešno-čustvene narave, gosenica od nog do glave. Vendar me je včeraj nekaj močno prestrašilo, ko sem kolesarila v naravi; vse cvete in brsti, toda kje so čebele in metulji!? Še ostalega mrčesa ni!?
Adelina, kot si napisala. Samo ena pot je. Hoditi od rojstva, od začetka do kraja, sam sebi najbolj zvest, da se kje ne izgubi, da ni pot težja do samega sebe...Sem ti dala 5x100=50,t.j. D, lep pozdrav, hope
...Adelina, to je zato, ker se ne pogledaš v zrcalo , ki ti ga je podaril Grannus alias Leo Modrin , hehe, tam notri bi gotovo videla metuljčico modre barve ;)
Joj Metuljček, res ne vem kje je. Gabrijela misliš a ne? Nič se ne javi, ne vem zakaj... Ne moreš verjet, a ne hodim prav na te konce, včasih okoli jezera, pa še to vsako leto enkrat. Morda je pa pozabil na vse nas, pa kaj vem kako... Ni daleč proč, ne. Tam blizu Velenja je Slov.gr., spomnem se da tam naprej je šlo v starih časih proti Avstriji, no takoj ob meji... Kaj ti nisi iz teh krajev blizu? Lp,hope
Se mi je zdelo , da si iz Veleja, no, pol si pa iz Cela , tudi ok :)
Gabrijel šel je na dopust, saj ni bil tam, odkar je preminil Pust širokih ust;)
Seveda sem blizu, iz kraja kjer se rojevajo ognjeni metulji in vsak pleše s svojo ljubljeno metuljino... iz kraja kjer zeleni zmaj straži neiztrohnjeno srce Boginje Poezije
lep dan Metuljina Hope,
Dule Metuljino kruh in vino
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!