Nimaš,
nimaš ti!
Nimaš daljših las od mene.
Te morajo padati name.Zame.
En noht za omot,
za otip pregiba,
za omot,
ki pregib sledi.
Ko
obrat
steče,
zapleše.
Nimaš ti tega,
to imam zdaj jaz,
to si dal meni
in
dih
sledi
dih.
Ne pozabiš,
ne pozabim,
dih
igra
pesem.
za emko*
hope
NEKAJ IMAM avtor [url=http://www.pesem.si/clani.php
Pesem mi je všeč, ima "nekaj" (he he), je sveža, popelje bralca v sodoživetje z močnimi, izvirnimi metaforami.
Ker so taki altruisti, ki bi lahko pesem občutili do pike tako kot avtor, torej že kar mediji, silno redki, je za "običajnega" bralca seveda pomembno, da pesem teče kolikor toliko gladko s številnih za njo zelo pomembnih gledišč. Taka gledišča so npr. metaforika, ritem pesmi (tudi če ni klasičen), dinamika, izraz, slog, besedje, slovnica in pravopis. In pri slednjem zmotita dve stvari, to sta - nekaj imam, kar nimaš ti (česar nimaš ti); - Srečno mene. (Imam ... srečno mene. Tu mora biti povratni osebni zaimek: sebe. Preizkus lahko narediš z naklonskimi oblikami: Imam me // Imam se.)
Ob tem bi dodala še nekaj, o čemer sem zadnje dni razmišljala. Slovnične in/ali pravopisne napake je še najlaže popraviti. Slovnica in pravopis sta nekaj, kar se da naučiti (vsaj za silo), tudi če človek nima niti najmanjše žilice za umetnost. Hudo je, kadar se pesem spotika zaradi sloga, izraza, neritmičnosti itd. Tega se je precej teže, če ne nemogoče naučiti. Če torej premoremo žilico, ki nas nosi preko tovrstnih čeri, bomo lastni poeziji izkazali le spoštovanje, če jo bomo tudi jezikovno dovršili.
Imam mene..izven sebe..mene kot celoto..(Imam tebe imam mene:))
In kot sem že povedala, teh misli niti ne štancam, da bi tekle, niti ne pišem pesmi, da bi bile všeč drugim, so odraz mene v nekem trebutku, ponavadi jih niti ne preberem več.Če karkoli popravljam, ni več tisto, kar bi želela:) Tudi svojega sloge ne razvijam.Svojih misli ne smatram za umetnost:)
Ja, žal, emka, petka gor ali dol, imam mene ne gre. Oz. gre, kot gre vse, če na stvari gledamo s tvojega stališča. Ker je zame popolnoma nesprejemljivo, se iz debate umikam.
Gabrielči - medij, medi, med, meee, mmmm - vse po spisku, he he! :)
Emka, lepo da si popravila (daj še v četrti kitici ... isti problem je) Pa saj, če si imela petico vse šolanje, potem ti je itak jasno, kaj je hotela Kerstin (naša spoštovana urednica in mimogrede super pesnica ... :)) povedati.
Zakaj ne bi imela svojih misli za umetnost? No ne vseh, seveda ne, kakšna stvar pa že gre tudi v to smer: enkrat gotovo.
In vem, da se gotovo strinjaš s tem, kar je bilo na portalu že rečeno: Kerstin, citat:
" Umetniška svoboda je svoboda ustvarjalnosti, ne neznanja. :)))"