In sicer, učiteljica v šoli mi je dala razpis za Župančičevo
frulico 09 (razpis za osnovnošolske in srednješolske pesnike) na
temo NAVDIH. Moje pesmice označene z * nameravam poslati in bi rada
vaše mnenje in ocene, ko ste tukaj bolj izkušeni.
Hvala že v naprej, Ana - nas
Na stolu za mizo star človek sedi, bi pesem napisal, navdiha pa ni.
Je sonce že skrilo svoj zlati sijaj, bo kmalu že polnoč, bo kmalu nazaj.
Tako star mož pravi: "Za danes dovolj." In tiho ugasne luč.
Morda pa on ne ve, a jaz dobro vem, da za navdih moraš odpreti srce.
Glede na to, da začneš z ritmom in rimo, bi bilo treba tako tudi dokončati - oboje pa se ti zalomi od verza "In tiho ugasne luč" naprej. Druga slaba plat zaključnih dveh kitic: morda pa on ne VE, a jaz dobro VEM ... Tretja: kliše: za navdih moraš odpreti srce
Morda kaj v tem smislu:
Tako star mož pravi: "Za danes dovolj." In spat se odpravi.
Ko čas je ves tih, zaigra v srcu mol in privabi navdih.
_______________________________________
Naslednja je boljša:
Pesmi ne moreš napisati na silo, ker bi s tem le porabil črnilo.
Pesem pride čisto sama, tiho, nežno šepeče, kot mama.
Najprej neslišno, kot topel dih, se k tebi prikrade navdih.
Tiho prede niti zlate, za sončne haljice in lunine copate.
Srečno in tiho nežno vzdihuje, >>> nežno izbriši (je že prej "nežno šepeče") >>> Srečno in tiho sam v sebi vzdihuje, tebi pa rimo za rimo narekuje. >>> rimo za rimo ti narekuje.
Nato upihne svečo in odide, neslišno, nikoli ne veš, kdaj spet pride.
In pesem je tu, čaka nate, da te razveseli, saj spisana je - zate! >>> da te razveseli, saj je spisana - zate.
In to le zaradi navdiha, ki je v meni zaplal, S svojim poljubom mi plamen prižgal.
Zadnjo kitico bi pa odščipnila. Deluje kot nekak nauk, ne pove nič novega, poleg tega je malo nerodna: "in to le zaradi navdiha" (preveč izpostavlja že povedano), pa tudi malo patetična.