Pozno je avtor Primoz Rajtmajer
Pozdravljen!

Vidim, da iz tebe bruhajo čustva neizpete ljubezni. Razumem in poznam to čustveno stanje. Tudi željo, da to izraziš v pesmi zelo dobro poznam.

Rada bi ti malo namignila, kako ubesediš pesem, ki bo nosila bolj globoko sporočilo. Tako globoko, kot ti čutiš, da boli.

To, kar si ti napisal, poznamo vsi in je bilo že neštetokrat napisano, zato je treba, da ne izpade trivialno in banalno, malo več vložiti v sam izraz.

Kaj bi se dalo narediti iz pesmi?
Pa poglejva:


Pozno je.
Bolj ko je pozno, bolj sem sam.
Gledam te, a se razbliniš.

Sprašujem, kdaj si bila
in kdaj boš z mano?
Pozno.
Prepozno?

Razmisli, kaj ti sporoča verzija, ki sem ti jo napisala. Ali je isto?

Zagotovo ni najboljša, saj sem jo napisala na mah. Ampak, ali omogoča suspenz, ki pričara neko metafiziko? Daš kaj misliti bralcu? Je slika jasna?

Vem, da ni rime … ampak, verjemi je bolje, kot rime kot so »si ti/ te ni, je/te« ipd, ker so zelo dolgočasne in naredijo hudo lajno. Skratka, take rime so zelo neželene v poeziji.

No, tole sem ti napisala z najboljšimi nameni in iskreno.
Če boš brskal po forumu, kjer so moji stari posti, je tam tudi priporočena literatura, ki odstira poti do pesniške besede.

Gotovo pa ti bo kdo še kaj napisal, ker smo veseli vsakega, ki piše pesmi in pri nas objavlja. Torej, kljub na videz ostri kritiki, iskreno dobrodošel!

Lp,
Zalka