medpredih

oči reke
sveta okljuke
mlečna mesečina
pogled izreka
medtem nema
misel zapleta

besede

Se nema misel je zapletla v reko
besed, ki pečejo. Več ne šepeče.
Iz plehkih sanj jo mrzla moč povleče,
pogled v Nazaj, v resničnost bolno neko.

Jo mlečna mesečina osvetljuje,
skicira raze na okljuke misli,
zakljućki niso več dokončni smisli,
boleče besedišče v prazno kuje.

Tišina polni tisoče prekatov
in novi pojmi več ne govorijo;
je reka vir, nevesta željna svatov,

ki zdaj poeti jim ne dovolijo,
da upanje ostane brez obratov.
Zaključke sveže pesmi porodijo.

hope in Poet. Tole sem morala napisat, ko sem brala vajin pesniški dialog
:))
Lidija