Prelepa pesem.
No, tisti dve besede na koncu sta bolj tko...končno kot zemlja, ki se razgrajuje, pregrajuje, kar pojma nimamo in kar bo nekdo poguntal čez...in potem če ne prej, ko bo spet kdo ve kako...
A tisto, kar je, je kot simultanka pri šahu, ne zaradi besed, so lepe, vrstijo se po zaporedju tudi stopnjevanje in umirjanje, a v smislu nežnosti.
Me zanima, kako mislijo drugil.
Arna, zadela* si.
Lahko pa bi tudi par listov popisala ali strani...
Lp, hope

Joj, hvala. :)