Pozdravljena Hope! Sem ravno hotela odpreti temo, a vidim, da je že kočijažinja pisala nekaj o tem.
Jaz se ne bi spuščala v formo haikuja, bi ti pa svetovala, da začneš razmišljati pri svojih kratkih oblikah o drugačnem naslovu. Če napišeš, da je haiku, se moraš seveda držati vsega, kar mora imeti pravi haiku. Ne samo v formi, ampak tudi v vsebini. (No, to je prekršek, ki ga sama še bolj "zamerim" kot zloge)
Mene recimo zlogi ne bolijo toliko kot to, da vsebinsko stopnjevanje ni upoštevano. Na tem portalu je bilo o tem že toliko napisanega in ne bom še enkrat pisala in zgubljala časa.
Od teh treh kvazi haikujih mi je bil eden res všeč, je več plasten in optimistično naravnan, zagotovo pa ni haiku po kakršnemkoli kriteriju!
Sama imam zelo rada kratke oblike, rada jih pišem in rada berem ... Haikujev pa ne pišem, ker mi forma res ne paše. Berem pa jih z velikim veseljem; če zadostujejo vsem kriterijem, sem zadovoljena, če ne, imam vedno pomisleke, zakaj naj bi bil haiku, če nihče ne trdi, da mora biti - razen avtorja, ki se sili v "pretesno ali preveliko obleko/obliko".
Ja, se strinjam s kočijažinjo! Vendar pa si bom vzela pravico, da bom umaknila pesem iz podčrtank, če bo sporočilnost uplahnila. Pri kratki obliki je vsaka beseda zelo pomembna!
Zgoraj napisani predlogi močno spreminjajo pomen, zato mozgaj, draga hope, kaj je pravzaprav tisto, kar hočeš povedati.
ja, Zalka ima prav, pesem je tvoja. Je pa res veliko bolje, da pač brišeš naslov, poimenovanje (HAIKU) in si izmisliš kaj originalnega, tvojega. Jaz sem se res osredotočila samo na štetje zlogov, v hipni, prvi fazi seveda ... Ej, ne pusti se zmesti. Napiši naslov po svoje.
Pa - Zalka in Kerstin nista ista oseba, veš ;) lidija
Heh, Lidija, sem hotela napisat, ja, da nisem Kerstin, potem sem pa pomislia, pa saj ni pomembno, važen je nasvet ... Sva si pa s Kerstin res različni, po pesmi, podobi in še čem, druži naju pa razmišljanje o poeziji in pisanju na sploh.
Brez, saj ni nč narobe. Samo jaz sem misla, da je 3-4-3, malo sem ven, potem pa vidim, da je 3-5-3. Zdaj sem napisala temna noč potisa sanja svetlo pot.
hope - Irena (bo zdaj še podrčtanka???), Zalka, potem pa še druge.
Sem takoj potem popravila, za kar se ti posebej zahvalim. O neskončnem načinu povezovanja s svetom s seveda tudi sem spadajo razni pogovori. Tudi, verjamem da je lahko vse tako ...prijetno, kakor kontra. In ti poskrbiš, da je dobro.
Zalka,
nimam problemov pri doumevanju tvojega sporočila o tem,
kako je glede haikujev. Seveda se spoznaš, vendar mi še nismo
preštudirali tako dolga leta kot japonci svojo literaturo in zgodovino v
zvezi npr. HAIKU-ja
miselnosti in miselnih možnih načinov oblik in mišljenja. Kolikor te
poznam, vem da boš razumela.
Odkrito tretji je zame zelo hecen, je bil pa mišljen (in še vedno je pri meni) v lepem smislu.
Sama sem zvečer ko sem bila majhna videla kresnično svetit in ne verjamem, da kljub krtin, ki so še sedaj tam in menda krt ni tako neumen, da bi šel še po za mene dolgi poti...
O tem, da takoj se pomisli na nekaj črno, kar ni čisto nič rečeno,
je pa lastna presoja.
Seveda vse ni vsem všeč, a tako je. Ne rabiš imeti npr. kuge v resnici, pa komu zleti vseeno in večina ima prav...
S spoštovanjem,
Irena - hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!