Govorica poezije
pot to pesmi...

Kadar čutim, bom pisala pesmi.
Pravzaprav jo ne napišem.
Pišem jo v mislih.

Nem opravek imam s pisanjem.
Ljubim to.
Najlepše je zame tiho izgovarjanje besed.

Poezija je stas, ki me odpre,
ko mrtvi oživi,
ko je beseda neobrabljena.

To je zame seganje v globino.
Grem na konec sveta.
Sama sem in pišem.
Četudi sem neizvirna,
sem unikatna.

Nisem ničvredna. Sem posebna.
Takšno me dela govorica poezije
in čudovita pot do pesmi.

To je fantazija.

Tjaša