Šla sva obiskat tišino...
Prijetna sumljivost, da vse je lepo.
Zdi se, da vse je prihranjeno za naju.
In še trenutek poprej nobenega glasu.

Vse v ritmu tihem,
skozi vso ekstazo...
Črni mozaik in beli kamen.
Kam to vodi se sprašujem...

Ne bojim se tvojega golega vonja.
Ne bojim se tvojih zatisnjenih oči,
ki me vabijo k tebi.

Strah me je tvoje gole moči,
sredi prazne noči.

Tjaša