Prizorišče , celjsko drsališče.
Ni utvara, bil je poet, bila predstava.
Naslednja predstava na urgenci.
Ampak, kar velja, čudovito
v živo, brezčasno.
Le tla so padla na nebo.

Led me bo spet objel,
ko se kost zaceli.
In spet bo.
V očeh varno.

Hvala hope.

Veronika Deseniška, na splošno bolj pravljično znano, Celjski stari grad.
Poet, Celjski mestni park.
Kamer poti bolijo, ko eden ne zmore maraton drugega...
Zgodovina je naklonjena svojim potomcem, Poet.
Zgodovina je kot kri, vsake toliko se konstantno vrača in pobira...
*Zate, Poet*. Oprosti, če je kaj narobe pri besedi, **smisel ostane...*
hope