Gary Snyder, poskus prevoda ene njegove drobne pesmi
Lep pozdrav, to je moja prva objava na forumu. Lotil sem se prevoda ene drobne pesmi Garya Snyderja (ameriški pesnik, pripadnik "beat" generacije, njegove pesmi so zelo berljive, a obenem sodobne, pri nas je izšel krajši izbor z naslovom Pesmi z želvjega otoka, založba LUD Šerpa), pa se mi zdi, da v slovenščini ne deluje tako, kot bi morala. Ali pa, kaj pa vem.
Izkušenj s prevajanjem nimam, tole ja samo za 'osebno' uporabo in trening jezika, če ima kdo kakšno mnenje ali predlog, naj prosim napiše.
No, resda bi lahko šli in pozdravili Primoža Trubarja, saj nas je naučil misliti in pisati po slovensko. To je pa tisto, česar če on ne bi začel, mi ne bi imeli v materinem jeziku za pisat. Zato bomo le prišli, a ne da gabrijel in Lidija??? Lp, hope
Všeč, celo zelo, še posebej Potok Piute, pa še moj pogled za dva centa:
POTOK PIUTE
En skalni rob, drevo bi bilo dovolj Ali morda le skala, potoček, košček lubja v tolmunu. Hrib za hribom, prepletena in skrivečena, so trdoživa drevesa nagnetena v tesnih kamnitih razpokah. Ogromna luna čez vse to, je preveč. Misli bežijo. Miljon poletij, mir nočnega brezvetrja in toplota skal. Nebo nad neskončnimi gorami. Vse smetje, ki prihaja s človeštvom, odpada, trde skale se drobijo. Celo težki sedaj zapusti tanko opno srca. Besede in knjige padajo v suh zrak kot potoček z visoke skalne police. Jasen, pozoren um nima pomena, a tisto, kar vidi, je tudi videno. Nihče ne ljubi skale, le mi smo tu. Hlad noči. Poblisk v mesečini smukne v brinovo senco. Tam zadaj me, neugledane, mrzle, ponosne oči gorske pume ali kojota gledajo, ko vstajam in grem.
KAKO PRIDE POEZIJA K MENI
Pritava blodeča preko balvanov v noči, ostaja prepadena zunaj dosega mojega ognja. Odhajam jo iskat na rob svetlobe in teme.