Hvala za tvoje lepe pripombe, ki me v osnovi bogatijo, ker vedno nekaj izvlečeš tako ali drugače, tako da daš misliti.Naša ljubezen, ki naj bi jo človek iz sebe rojeval v vseh priložnostih življenja, je hrana za center (boga), ki nas živi, vendar vedno le toliko koliko mi ljubimo bližnjega in s tem Njega samega. To je kooperacija, ki jo naš egoizem ne razume in bolezen posameznika je odgovor na način razmišljanja in rojevanja krivih misli, ki so strelice za uničenje lastnega telesa.Vse je enostavno, a mi imamo svojo voljo in delujemo vsak po svoje. Tomi

Mnogo bolj odkrito pišeš tomi, vedno bolj so lepe tvoje pesmi.
Zaradi ljubezni smo prazaprav na tem svetu, umik ni mogoč,
je pa mogoče najti pravo ravnovesje. Ne med zidovi, ne s tempiranjem,
kvečjemu v mirnem načinu. Misli v naravi postanejo same od sebe veliko bolj sproščene in optimistične. Na način takšnega mišljenja, v skladu s takšnim bivanjem je zagarantiran obstoj v miru. Civilizacijska doba je doba potrošništva in ker nismo roboti je drugače, kot če bi bili.
Piši pesmi, lepe so, zmeraj lepše in odkrite.
Lep pozdrav Tomi,
hope