Po divji noči s tabo,
Zjutraj se zbudim.
Mišice me bolijo,
Ponovne samote se bojim.

Sonce posije skozi špranjo,
Ti še vedno spiš.
Jaz pa se usedem v banjo,
Da umijem iz sebe greh.

Greh noči me je zaznamoval.
Zakaj sem to storila?
Rekel si, da me boš vedno varoval,
Pa sem že danes sama se zbudila.

Premlevam dogodke pretekle noči –
Da lažje razmišljam zaprem še oči.
Spomnim se tebe in tvojih obljub,
Spominjam se, ko dal si mi prvi poljub.

Umivam si roke,
Umivam telo.
Umijem še noge,
Da lažje mi bo.

Krivdi ni konca,
Greh je globok,
Sovraštvo neizmerno,
Popade me jok.

Ti pa z jutrom si odšel,
Pozabil na ljubezni čar.
Pozabil si na noro noč,
Saj ti pridobil si le moč.

Jerneja