»Ob dotiku ljubezni vsak postane poet« je menda rekel Platon, vendar je pesem nekaj živega, kot roža. Lahko jo utrgam, posušim in dam v svoj herbarij.
Lahko jo pa negujem, zalivam in hranim z ljubeznijo in potem ona požene nove cvetove, še lepše od prvih – to je tako zlasti, ko se združijo tri vrste ljubezni:
ljubezen do sorodne duše ljubezen do učenja pisanja pesmi in ljubezen do poučevanja pisanja pesmi
vse te tri ljubezni so se združile na forumu v temi: »Vedno prebivaš, kjer rima cveti«, tam je Učiteljica našla učenca in učenec je nosil ljubezen v srcu.
Čez čas bodo vse moje pesmi dobile novo obleko, prva bo na vrsti Kraljica noči 2, ampak dajmo času čas …
Zaljubljeni Odisej, a si namerno oblikoval pesmico tako, da je nastala podoba stasa tvoje vile?
Kočijaž
Prej nisem imel namena nič spreminjati svoje pesmi, ti si prva dala impulz ;)
... potem smo nekje vmes prišli do pojma "ljubezen do učenja pisanja pesmi"
... sedaj je čas, da si priznaš, da ljubiš tudi poučevanje pisanja pesmi. Naj se zato konča večni občutek, da se vsiljuješ drugim s popravljanjem njihovih pesmi, zaslužiš si več ...
... ne drži samo tale izrek: ko je učenec pripravljen, pride Učitelj - velja tudi obratno in nisem samo jaz tvoj hvaležni učenec ... če je nekdo pripravljen spremeniti svoje ime zaradi ljubezni do učenja , to gotovo nekaj pomeni
... ljubezen do moje Vile je pa motor, to gotovo drži