TIČJA OJSET* {bajža # 28, zadnja} avtor
KerstinTa običaj, tičja ojset, je tudi meni neznan. Slišala sem že tisto, da se na Gregorjevo ptički ženijo. Nisem pa poznala tovrstnega "praznovanja" in dvomim, da ga kaj dosti pripadnikov moje generacije še pozna. Če tako pogledamo, dandanes prav zalagamo otroke s sladkarijami na dnevni ali vsaj tedenski bazi, tako da tovrstno "posladkanje" sploh nima več izvornega pomena iz časa, ko so bile slaščice izjema, redkost, posebnost, krasno darilo.
Zgodovina se vselej ponavlja in tako danes "osveščeni" starši (narekovaji zato, ker nekateri močno pretiravajo) sicer imajo več kot dovolj denarja, da bi kupili otrokom slaščice, vendar tega ne storijo, ker so škodljive. In tako smo spet tam, pri srednji meri, ki je človeštvo nekako ne more zapopasti. :)
Bajže so se iztekle. V knjigi Marte Repanšek jih je sicer še na kupe! Ampak tiste, ki so se me najmočneje dotaknile, sem upesnila in zdi se mi, da sem prišla do nekega "naravnega" konca. Precej bajž si je namreč podobnih, so zelo kratke ali pa bolj medle vsebine, zato ne vidim smisla v "remakeu".
Mogoče kdaj uzrejo luč sveta v knjižni izdaji - če bodo pri založbah dojeli, da, čeprav so umeščene v koroški prostor, so se te reči dogajale povsod, po vsej Sloveniji (verovanje v nadnaravno, vraževerje, strašljive zgodbe, običaji itd.) in so del naše skupne kulturne dediščine, ne pa nekaj, kar bi bilo kaj vredno samo Korošcem. Ljudje, pomagajte bajžam s peticijo! :)
Hvala za branje. Upam, da ste uživali tako kot jaz (namreč pri branju bajž).
Na portal bom dala še eno pesem, ki tematsko sodi v ta sklop, gre pa za krajevno legendo.
Lep pozdrav!
Kerstin